Iz vrst vlade Janeza Janše je danes prišel prvi signal, ki nakazuje, da spet razmišlja o razglasitvi epidemije COVID-19. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs namreč na novinarski konferenci ni izključil možnosti ponovne razglasitve epidemije, do katere bi lahko prišlo ob poslabšanju epidemioloških razmer. Do zdaj vlada te možnosti ni javno omenjala.
Še prejšnji teden jo je kljub hitri rasti števila okužb in zasedenosti postelj v bolnišnicah zavrnil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. "O tem v tem trenutku ne bi želel špekulirati. Vseeno pričakujem, da bomo s temi ukrepi, ki smo jim zdaj priča, in predvsem z ozaveščanjem ljudi, nekako zmogli še kar nekaj časa," pa je na vprašanje o ponovni razglasitvi epidemije sredi meseca odgovoril vladni govorec Jelko Kacin. Po naših informacijah o tem ni bilo govora tudi na včerajšnjem sestanku vladne svetovalne skupine, ki jo vodi Bojana Beović. Tam naj bi razpravljali le o dodatnih ukrepih za zaščito zdravstvenih ustanov in domov za starejše. Na tem sestanku je bil tudi Gantar.
Prav tako uradne razglasitve epidemije ne zahtevajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
"Za epidemiološko službo uradna razglasitev epidemije dela ne spremeni kaj dosti. Kar se tiče našega epidemiološkega dela, je to to: imamo epidemijo. Uradna razglasitev epidemije pa je pravni akt, ki omogoča aktivacijo določenih sistemov pomoči, če se pojavi preobremenitev sistema. Naša osnovna želja je, da bi zmogli brez tega," je pred dnevi za Svet24 poudaril vodja centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel.
Aleš Hojs danes ni izključil možnosti ponovne razglasitve epidemije. (Vir: RTV Slovenija)
Trenutno je v bolnišnicah 79 obolelih s COVID-19. To je štirideset manj kot na vrhuncu epidemije konec marca. V intenzivni enoti je sedemnajst oseb, pol manj kot pred pol leta. Zakaj je torej vlada čez noč obrnila ploščo glede razglasitve epidemije? In predvsem: zakaj o tej možnosti govori minister, zadolžen za notranje zadeve, ne pa za zdravje, kar še povečuje veliko zmedo pri javni komunikaciji vladajočih o potencialnih ukrepih?
Se Janševa vlada boji sindikatov?
Že zadnja odločitev o preklicu epidemije je bila izključno politična. Janševa vlada jo je sprejela na dopisni seji sredi maja, ne da bi počakala na zeleno luč zdravstvene stroke in NIJZ. Zanjo do zadnjega ni vedel niti Gantar, ki so ga na vlado poklicali sredi govora na seji sveta DeSUS, v katerem je analiziral razmere v koaliciji. Tudi zdaj bo očitno enako – odločitev bo spet politična. Vprašanje je le, kaj vlada s tem dobi.
Z uradno razglasitvijo epidemije bi vlada aktivirala državni načrt za zaščito in reševanje, ki določa protokole in ravnanja. Lahko bi sprejemala posamezne interventne ukrepe, ki jih drugače ne more. Dobila pa proste roke tudi pri omejevanju javnega življenja, najbolj pri protestih.
Prav v zadnjih dneh so se proti vladi dvignili številni sindikati. Njihovi predstavniki so protestno zapustili sejo ekonomsko-socialnega sveta, ki je razpravljal o petem "proti korona" paketu ukrepov in zakonu o demografskem skladu. Razjezila jih je napoved premierja Janše, da bo iz administrativnega dela plačnega sistema izvzela storitvene dele javnega sektorja, torej tudi zdravnike. To bi po njihovem pomenilo začetek konca enotnega plačnega sistema. Sindikati nasprotujejo tudi predlagani davčni reformi, nacionalnemu razpisu, ki bo zasebnikom v zdravstvu omogočil, da sodelujejo pri izvajanju storitev, financiranih iz javnih sredstev, in pogojem za izplačilo nadomestila za čakanje na delo.
S sindikati delavcev v trgovini je vlada prišla navzkriž zaradi nedeljskega dela, s sindikatom policistov (SPS) pa zaradi političnega napada na delo policije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Danes pa so sindikati ministrstva za obrambo, vojske in pilotov poudarili, da je bil zakon, ki naj bi uredil status vojakov po 45. letu, sprejet brez dogovora. Prizadevajo si za ukinitev te meje in sistema, ki v sedanji obliki vodi v politizacijo vojske.
Izkoriščanje epidemije za druge ukrepe
Že nekaj dni se tako govori o večjih sindikalnih protestih v prihodnjih tednih. Vlada ima upravičene razloge, da se teh boji precej bolj kot petkovih protestnih shodov po Sloveniji. Mediji SDS že pišejo, da sindikati pripravljajo "rušenje demokracije kot 2012 ali 2013", ko so nasprotovali varčevalnim ukrepom na podlagi Zakona o urejanju javnih financ (Zujf). Ne le, da imajo sindikati v Sloveniji še vedno veliko mobilizacijsko moč, precej večjo kot recimo nevladne organizacije in civilnodružbena gibanja. Pritisk na sindikate povečujejo tudi delodajalci, ki od vlade zahtevajo zamrznitev rasti minimalnih plač ter dodatne prilagoditve razporejanja dopusta in delovnega časa.
Tomaž Gantar do zadnjega ni vedel za odločitev vlade o preklicu epidemije.
Če bo vlada razglasila epidemijo, protestov ne bo, ker ne bodo dovoljeni. Ali Janševo vlado pri razmislekih o tem res vodijo tudi drugi motivi, za zdaj ni jasno. Toda ne gre pozabiti, da je že marca epidemijo skušala izkoriščati za druge, manj vidne ukrepe, ki so pomembno posegali v transparentnost delovanja države, četudi z izbruhom COVID-19 ne bi smeli imeti nobene povezave. Med zadnjo epidemijo je vlada recimo ukinila upravne roke, kar je močno otežilo pridobivanje informacij javnega značaja. Za nekaj časa je celo prenehala objavljati javne podatke o nakazilih in to ravno v času največjih državnih nabav zaščitne opreme.
Tudi nezaupanje v delo vlade na področju korona krize raste. V zadnji anketi Valicona ji ne zaupa že skoraj dve tretjini vprašanih (še v začetku septembra "le" 58 odstotkov). Le še 32 odstotkov vprašanih je ocenilo, da so vladni ukrepi za boj proti virusu "ravno pravšnji". Kar 79 odstotkov vprašanih pa meni, da gre situacija s COVID-19 na slabše. V takšni klimi si vlada ne bi smela privoščiti, da možnost razglasitve epidemije kar tako prileti iz ust ministra, ki je policijo odkrito pozival in ji dajal navodila za ostrejše ukrepanje proti nasprotnikom vlade. Še manj, da epidemijo izrablja za druge motive.
