Pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bo 13. novembra, v medijih prevladujejo ocene, da Nataša Pirc Musar vanj vstopa kot izrazit favorit. Analitiki ocenjujejo, da bo Anže Logar ob pričakovani udeležbi, ki je v drugem krogu praviloma vedno nižja, težko bistveno izboljšal svoj rezultat iz prvega kroga. Prav tako naj bi imela Nataša Pirc Musar precej več rezerve v glasovih, ki so v prvem krogu šli k drugim kandidatom levo-liberalnega pola.
Toda na volitvah se vedno dogajajo tudi presenečenja. Leta 2016 ankete Donaldu Trumpu niso dajale praktično nobene možnosti za zmago na ameriških predsedniških volitvah. Tudi v Sloveniji smo jih že videli. Leta 2004 so domala vse ankete zmago na volitvah napovedale LDS, ki jo je takrat vodil Anton Rop. Obratno je bilo leta 2011, ko je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića prehitela SDS šele v fotofinišu.
Je torej res mogoče povsem izključiti možnost, da Slovenija prvič v zgodovini dobi predsednika republike iz vrst SDS? Nikakor ne. Toda iz podatkov državne volilne komisije, ki smo jih analizirali na necenzurirano.si, je razvidno, da bi moralo pri tem Logarju iti na roko več dejavnikov. Kaj vse bi se torej moralo zgoditi?
Preberite še:
SDS še nikoli bliže predsedniški palači #komentar
1. Nizka volilna udeležba, še posebej v mestih
Svoj glas je včeraj oddalo dobrih 865.000 ljudi, torej približno vsak drugi prebivalec z volilno pravico. To je približno 80.000 več kot leta 2017 in dobrih 27.000 več kot leta 2012. Za nami je torej prvi krog predsedniških volitev z najvišjo udeležbo po letu 2007.
Nataša Pirc Musar je včeraj dobila dobrih 231.000 glasov, torej dobrih 60.000 manj od Logarja. Toda pri tem ima še precej "notranje" rezerve. Daleč najboljši rezultat, več kot 31 odstotkov vseh glasov, je namreč ustvarila v mestnih okrajih, ki veljajo za trdnjave leve sredine, a je bila volilna udeležba tam nižja od povprečja. To so Ljubljana Moste-Polje, Maribor, Koper, Izola ... V vseh teh je aprila letos prepričljivo slavilo Gibanje Svoboda.
Sklep je torej jasen: Pirc Musar za solidno zmago na volitvah potrebuje večjo mobilizacijo v mestih. Sploh, ker je v nedeljo najslabši rezultat, pod 23 odstotkov, dosegla v nekaterih okrajih, kjer je bila udeležba med najvišjimi: Škofja Loka 2, Ajdovščina, Grosuplje ... Kot že omenjeno, je udeležba v drugem krogu predsedniških volitev praviloma nižja kot v prvem. Leta 2017 je na volišča prišlo 64.000 ljudi manj kot v prvem krogu, leta 2012 pa skoraj 103.000 ljudi manj.
Kdo je dobil največ glasov v volilnih okrajih z najvišjo udeležbo
Kdo pa v okrajih z najnižjo udeležbo
2. Popolna mobilizacija na desnici
Če želi Logar imeti kakršne koli upe na zmago v drugem krogu, mora "posrkati" domala celoten bazen desnice. Temu je bil že v nedeljo blizu. Dobil je 292.531 glasov, kar je že za skoraj 13.000 več od števila vseh glasov SDS na aprilskih parlamentarnih volitvah. Leta 2007 je Lojze Peterle v drugem krogu dobil 318.000 glasov, pet let prej pa Barbara Brezigar skoraj 450.000.
Se lahko Logar približa tej številki? Prvi pogoj je, da zanj glasuje vseh 37.000 ljudi, ki je v nedeljo podprlo Janeza Ciglerja Kralja. To je več kot pol manj od števila glasov, ki jih je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobil NSi. Domnevati gre, da je večje število volivcev NSI že v prvem krogu taktično glasovalo za Logarja. Drugi pogoj je, da Logar na volišča privabi še bazen 40.000 ljudi, ki so na zadnjih volitvah obkrožili eno od petih strank iz nekdanje koalicije Povežimo Slovenijo. 370.000 glasov je tako verjetno maksimalna zgornja meja Logarjevih glasov. Približno toliko jih je leta 2017 dobil Pahor, ki je po tesnem boju premagal Marjana Šarca.
Koliko več glasov je dobil Logar kot SDS na aprilskih volitvah
3. Bojkot večjega dela Brglezovih volivcev
A tudi popolna mobilizacija na desnici sama po sebi ne bo dovolj, če mu ne bo šel na roko razplet dogajanj na levo-sredinskem polu. Nataša Pirc Musar bi se Logarjevi zgornji meji približala že, če bi zanjo v drugem krogu glasovalo vseh 132.679 volivcev Milana Brgleza. K temu velja prišteti še vsaj del od 91.846 volivcev Vladimirja Prebiliča.
Toda eno je matematika, drugo politika. Že v prvem krogu se je videlo, da ima ne tako zanemarljiv del volivcev leve sredine s podporo Pirc Musar odkrite težave. Če bi v drugem krogu ostal doma vsak drugi Brglezov volivec, bi imela brez dobrih 60.000 glasov neprimerno težje delo. Gre za težavo, ki jo bo težko rešila tudi podpora koalicijskih strank. Že prvi krog je jasno pokazal, da volivci leve sredine na predsedniških volitvah ne glasujejo po strankarskih "linijah".
Pirc Musar ima tako dve možnosti. Prvič, da sama omili nekatera stališča, ki jih je izrekla med kampanjo, ali se celo pri katerem dejanju iz preteklosti "potegne nazaj" - enako kot je to v zadnjih dveh tednih počel Logar. Druga možnost je, da upa, da se bo kampanja v drugem krogu znova spremenila v referendum proti Janši, zaradi česar bi jo del leve sredine, ki je do zdaj ni sprejemal za svojo, taktično podprl.
V katerih okrajih je Nataša Pirc Musar dobila največ glasov
Kako so glasovali v okrajih, kjer je Gibanje Svoboda aprila imelo najvišjo podporo
4. Uspavanje leve sredine s famo o "neodvisnosti"
Prav to je scenarij, ki se ga Logar najbolj boji. To se je videlo tudi včeraj zvečer, ko je ob nagovoru v volilnem središču ob njem stala le uradna predlagateljica njegove kandidature Romana Jordan in nihče drug od članov SDS. Logar je govoril o "povezovalnosti" in potrebi "stopiti skupaj". Iz prvega kroga ni želel narediti zabave SDS, zato rezultatov ni čakal na sedežu stranke na Trstenjakovi, tako kot ob županskih volitvah v Ljubljani leta 2018.
Logarjeva taktika ostaja ista – s svojim govorjenjem o navidezni neodvisnosti od SDS uspavati volivce leve sredine, da 13. novembra ostanejo doma. A v nedeljo zvečer je vendarle storil veliko, morda celo usodno napako. Ob čakanju na rezultate ga je namreč obiskal Janez Janša, ki ga do zdaj v kampanji ni bilo. To je zadnji dokaz, da je taktika ovčje kože usklajena s prvakom SDS, ki si Logarja več kot očitno želi videti v predsedniški palači. Precej bolj, kot da tesno izgubi drugi krog, saj bi se lahko v stranki začela glasneje zastavljati vprašanja, ali nemara tudi rezultat stranke na parlamentarnih volitvah ne bi bil boljši z Logarjem.
