Kaj ima naša slaba banka z največjim pranjem denarja v zgodovini

Ameriške oblasti zaradi suma pranja denarja preiskujejo največjo švedsko banko. Kako so z njo povezani nekdanji vodilni v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki? In zakaj smo slovenski državljani drago plačali mit o "dobrih skandinavskih praksah"?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
ponedeljek, 28. 10. 2019, 04:00


Necenzurirano prenos
Lars Nyberg (drugi z leve) in Torbjörn Mansson (tretji z leve), nekdanja vodilna v DUTB
STA

Skandinavske države v teh dneh pretresa velik finančni škandal. Swedbank, največja švedska bančna skupina, se je v več državah znašla v preiskavi zaradi suma pranja denarja. Oblasti v ZDA, na Švedskem, v Estoniji in Latviji jo preiskujejo, ker je od leta 2007 do danes opravila za več kot sto milijard ameriških dolarjev sumljivih transakcij, večinoma z denarjem z območja nekdanje Sovjetske zveze.

Gre za preiskavo, ki je zanimiva tudi za Slovenijo. Nanaša se namreč na obdobje, v katerem so bili na visokih položajih v Swedbank in institucijah, pristojnih za nadzor švedskega finančnega sistema, zaposleni nekdanji ključni možje Družbe za upravljanje terjatev bank, bolj znane kot slaba banka.

Ti so leta 2013 v Slovenijo prišli na predlog Evropske centralne banke (ECB), ki danes v Latviji sodeluje pri preiskavi proti Swedbank, in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Takrat so v vladi poudarjali, da gre za strokovnjake, ki bodo v slovenski prostor vnesli dobre prakse iz tujine.

Kaj so v resnici "dobre skandinavske prakse"?

To se ni zgodilo. Švedsko obdobje v DUTB so zaznamovale številne afere: sporne in podmizne preprodaje terjatev, sumi fiktivnih svetovalnih pogodb s podjetji, povezanimi z vodilnimi v DUTB, ekscesne plače ... Več o tem pišemo v okvirju.

Te ugotovitve so marsikoga v Sloveniji presenetile. Od ljudi, ki so prihajali iz "razvitih poslovnih okolij", se je pričakovalo, da bodo slabo banko, v katero je država vložila 200 milijonov evrov kapitala, postavili na zdravih temeljih in praksah. Toda zadnji bančni škandali v Skandinaviji so razkrili, da je šlo v resnici za mit. Tudi tamkajšnjemu bančnemu okolju namreč niso bile tuje številne sporne prakse.

Interna revizija Swedbank je tako razkrila, da v banki več kot desetletje niso imeli ustreznih predpisov za preverjanje izvora denarja. Ameriškim preiskovalcem je banka prikrivala podatke o sodelovanju v mednarodnih shemah za utajevanje davkov. Za ukrajinske in ruske oligarhe je prala denar.

Ameriški mediji so preiskave v Swedbank, švedski banki Nordea in največji danski banki Danskebank, ki naj bi prek Estonije opravila za 200 milijard evrov sumljivih transakcij, označili celo za verjetno največjo operacijo pranja denarja v zgodovini.

Po odhodu s slabe banke je odšel v pralnico denarja

Kaj torej povezuje švedsko banko z DUTB?

Prav v Swedbank je po tem, ko ga je vlada Mira Cerarja jeseni 2015 razrešila iz DUTB, našel delo tudi njen nekdanji glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson. Konec leta 2016, torej še v obdobju, ki ga preiskujejo Američani, je postal direktor mednarodnega oddelka banke za korporativne finance.

Na ta položaj je Mansson prišel v času kadrovskih pretresov v banki. V istem letu je Swedbank dobila novega predsednika upravnega odbora (Larsa Idermarka) in glavno izvršno direktorico (Birgitte Bonnesen). Oba sta banko zapustila takoj po razkritju spornih poslov. Idermark je aprila letos odstopil sam, Bonnesenovo pa je razrešil upravni odbor.

Le nekaj mesecev pred tem se je iz Swedbank po dveh letih dela poslovil tudi Mansson, ki do zdaj še ni našel nove zaposlitve v finančnem sektorju. Zakaj je Mansson zapustil banko, iz javno dostopnih virov ni znano. Številni članki o aferi, ki se pojavljajo v švedskih medijih, njegovega imena ne omenjajo.

V Sloveniji je gledal stran. Je tudi na Švedskem?

Manssona je v Slovenijo uradno pripeljal Lars Nyberg, prvi predsednik upravnega odbora DUTB. Pred prihodom v Slovenijo je bil Nyberg več kot desetletje viceguverner švedske centralne banke. Ob razrešitvi iz DUTB je Nyberg v pismu Cerarju očital, da "v primeru Save (DUTB je želela prevzeti njene hotele, op. a.) smrdi po korupciji na vsakem vogalu". "Ste imeli v mislih to, ko ste o boju proti korupciji govorili v svoji kampanji? Je to smer, v katero želite voditi državo?" je Cerarja spraševal Nyberg.

Na podobna vprašanja bi lahko odgovarjal tudi sam. Nyberg, sicer nekdanji izvršni podpredsednik Swedbank, je bil namreč vrsto let član upravnega odbora švedskega inšpektorata za finančni nadzor, pristojnega za nadzor švedskih bank. To funkcijo je opravljal do leta 2013. Po ugotovitvah preiskovalcev so se sporne transakcije iz Rusije v Swedbank začele že leta 2007, torej šest let prej.

Zakaj švedski inšpektorat teh poslov v zadnjih letih ni zaznal in ukrepal, ni znano. Interni dokumenti, ki so jih objavili švedski mediji, pa dokazujejo, da so na inšpektoratu že pred tem prejeli vrsto opozoril in informacij o pranju denarja v Swedbank, a jim niso verjeli. Februarja letos, le dan po medijskem razkritju prvih sumov pranja denarja, so z inšpektorata sporočili, da so uvedli nadzor Swedbank in njene podružnice v Estoniji, kjer je bilo opravljenih največ spornih transakcij.

Tudi finski "Che Guevara" je delal v Swedbank

V upravnem odboru DUTB je v Nybergovem obdobju kot neizvršni direktor sedel tudi Arne Berggren. Tudi on je v letih 2010 in 2011 delal v Swedbank. Vodil je globalni oddelek za finančno prestrukturiranje. Po tem je postal svetovalec IMF, ki ga je izbral za člana upravnega odbora DUTB in Bank of Cyprus, največje ciprske banke.

Janne Harjunpää
Janne Harjunpää
STA
V Swedbank sta bila zaposlena še dva nekdanja ključna moža DUTB. Finec Janne Harjunpää je veljal za glavnega operativca Manssonove ekipe. Kot projektni vodja je bil ključen mož operacij Cimos, T-2 in Sava. Konec leta 2015 je slovenski javnosti, ki jo je razburjala njegova 24.800 evrov visoka mesečna plača, sporočil, da "ne more biti njen borec za svobodo". "Poiščite si svoje Che Guevare," je dejal.

Pred prihodom v DUTB je bil Janne Harjunpää zaposlen na Swedbank. Iz javno dostopnih virov je razvidno, da je v njeni estonski podružnici odgovoren za upravljanje s portfelji naložb in tveganja. V isti podružnici je takrat kot analitik služboval tudi Estonec Kaspar Ojasoo, ki je za delo v DUTB prek svojega podjetja mesečno prejemal več kot deset tisoč evrov.

Zakaj ECB ni videla in slišala ničesar?

Čeprav za zdaj ni nobenih dokazov, da bi bil kdorkoli od nekdanjih vodilnih v DUTB operativno vpleten v sumljive transakcije na Švedskem in v Estoniji, nas primer Swedbank uči, kako nevarno se je naslanjati na mite, ko so v igri stotine milijonov evrov.

Vajeti slabe banke, ključne institucije za izpeljavo tretje faze slovenske privatizacije, so namreč leta 2013 v roke dobili ljudje iz okolja, ki dobro desetletje (ali celo več) ni znalo zaznati, kaj šele sankcionirati spornih praks. V DUTB so vodili tako operativo kot nadzor. Pri tem so se ves čas sklicevali tudi na zaščito mednarodnih institucij na čelu z ECB.

Ista ECB je v tem času spregledala serijsko pranje ruskega denarja prek Danske in Švedske. Tam se že sprašujejo, ali bo Swedbank sploh zmožna odplačati vse globe in kazni. Ruski mediji te dni poročajo, da so njene stranke v Latviji začele dvigovati denar, Swedbank pa je delničarje že obvestila, da ne bo zmogla izplačati obljubljenega zneska dividend.

Če bo Swedbank dobrih pet let po tem, ko je Slovenija slabe terjatve reševala po "švedskem modelu", res morala v sanacijo, bo ironija še toliko večja.

V DUTB so bili državni revizorji, kriminalisti, tožilci ...

Računsko sodišče je v dveh revizijah poslovanja ugotovilo, da je bilo ravnanje slabe banke neučinkovito in negospodarno. Upravljanje DUTB je bilo domačijsko. Posli so se vodili brez ustrezne sledljivosti in razmejene odgovornosti. Specializirano državno tožilstvo je zaradi spornih svetovalnih pogodb že lani vložilo zahtevo za preiskavo zoper več osumljencev. Med njimi je tudi nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net