Janševa zmaga: ključni dokazi v zadevi Trenta pred izločitvijo

Obrambi Janeza Janše in ostalih obdolženih zaradi nepremičninskih poslov v Trenti trenutno dobro kaže pri izločitvi vsaj dela ključnih dokazov. Kaj to pomeni za nadaljevanje sojenja? In kaj ima s tem ustavno sodišče?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 26. 10. 2023, 05:55


trenta, janez janša
Sojenje Janezu Janši in ostalim obdolženim bi se lahko dodatno zavleklo tudi za leto dni.
Primož Lavre / STA

Leto dni po začetku sojenja proti Janezu Janši zaradi sodelovanja v nepremičninskih poslih, ki naj bi prvaku SDS na račun propadlega gradbinca Imos prinesli 110.000 evrov premoženjske koristi, je v njem prišlo do prvega preobrata.

Okrožno sodišče v Celju bo moralo namreč ponovno odločati o zahtevi obrambe za izločitev ključnih dokazov, ki jih je pridobilo specializirano državno tožilstvo. Gre za podatke o telefonskih komunikacijah in bančnem prometu več posameznikov. Tako je pred dnevi odločilo tamkajšnje višje sodišče v Celju, s čimer je delno ugodilo pritožbi odvetnikov obdolženih. Ob Janši so to še nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic in bivši direktor podjetja Eurogradnje Klemen Gantar.

Takšen sklep je višje sodišče v Celju sprejelo zaradi nedavne odločitve ustavnega sodišča. To je julija letos na predlog poslancev SDS in Levice razveljavilo več členov zakona o kazenskem postopku. Kaj vse to pomeni za nadaljevanje sojenja, ki ga je obramba že v preteklosti skušala zavleči z različnimi manevri, za zdaj ni znano. Na celjskem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da trenutno ni razpisanega nobenega naroka za obravnavo.

Toda po informacijah iz več virov bi se lahko sojenje Janši in ostalim obdolženim dodatno zavleklo tudi za leto dni. Zadeva, v javnosti znana pod imenom Trenta, bo sicer dokončno zastarala leta 2027.

Izločili bi dokaze o dogovorjeni dražbi

Jabolko spora so dokazi o dogovorih o dražbi za nezazidljivo zemljišče na območju Triglavskega narodnega parka v Trenti, ki ga je Janša leta 2005 prodal Imosu za 131.200 evrov, četudi ga je geodetska uprava ovrednotila na zgolj 15.000 evrov. Med sodno preiskavo je namreč to zemljišče zamenjalo lastnika. Leta 2016 ga je iz Imosove stečajne mase za 127.000 evrov kupil nepremičninski trgovec Damjan Podjed.

janez-janša, trenta
Ker je del Triglavskega narodnega parka, je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije.
necenzurirano.si

Za Janševo obrambo je ključnega pomena dokazati, da se z zemljiščem v zadnjih letih trguje po cenah, podobni tisti, po kateri ga je sam prodal Imosu. Le tako bi lahko ovrgla sume, da je s poslom pridobil korist.

Toda Podjed je zemljišče kupil na dražbi, na kateri sta mu ceno pomagala dvigovati nekdanji vidni član SDS Gregor Jeza, ki je v času prve Janševe vlade vodil družbo Hit Šentilj, in Dušan Selinšek, ustanovitelj kasaškega društva Piramida, ki je imelo tedaj blokirane račune. Na lanskih lokalnih volitvah je kandidiral za stranko Franca Kanglerja, ki se je pozneje pripojila k SDS. Še preden je Podjed plačal kupnino in se vpisal kot lastnik, je zemljišče v Trenti začel prodajati. Leta 2018 je našel kupca. Preprodal ga je podjetniku Roku Rotovniku, ki je bil poslovno povezan z Jezo.

Tožilstvo je zato sumilo, da so se sodelujoči o razpletu dražbe dogovarjali med seboj - in to zato, da v postopku pomagajo Janši. Pridobilo je podatke o telefonski komunikaciji med udeleženci dražbe in njihovih finančnih transakcijah, ki naj bi dokazovali, da je bila dražba le predstava za sodišče.

Gregor Jeza
Na dražbi Janševega zemljišča v Trenti je ceno dvigoval nekdanji vidni član SDS Gregor Jeza (na fotografiji). Ta je leto dni prej iz osebnega stečaja Roka Snežiča kupil vsa njegova stanovanja in jih pozneje preprodal Snežičevemu bratrancu.
Mediaspeed

Preberite še:
Janša napada ključne dokaze v zadevi Trenta

Višje sodišče delno ugodilo obrambi

Te dokaze je naknadno dodalo kazenski ovadbi, čemur je obramba nasprotovala. V začetku leta je celjsko okrožno sodišče zavrnilo zahtevo odvetnikov obdolženih. Ti so se pritožili na višje sodišče v Celju, ki jim je ugodilo. Razlog: v vmesnem času je bila sprejeta ustavna odločba, ki je sodišče prve stopnje še ni moglo upoštevati, na drugi stopnji pa jo je moralo, so nam včeraj pojasnili na višjem sodišču.

S tem so merili na julijsko odločitev ustavnega sodišča, ki je na predlog poslancev SDS in Levice razveljavilo nekatere člene zakona o kazenskem postopku. To je storilo, ker je ocenilo, da gre pri pridobivanju določenih telekomunikacijskih in finančnih podatkov neposredno od zavezancev brez sodne odredbe za prekomeren obseg v pravici do komunikacijske in informacijske zasebnosti.

Višje sodišče je zato ocenilo, da mora okrožno sodišče ponovno in v skladu z novo odločbo odločati, ali so imeli na tožilstvu že pred zadostno podlago za sum, na podlagi katerega so te dokaze pridobili. "V pretežnem delu je bila prvostopenjska odločitev potrjena, v določenem delu pa razveljavljena in v tem obsegu vrnjena prvemu sodišču v novo odločitev. O tej sodnik pripravlja novo odločitev, o kateri vas bomo lahko seznanili, ko bo vročena strankam, predvidoma v kratkem," so nam pojasnili na okrožnem sodišču v Celju.

Janša Matoz
Obramba z različnimi manevri poskuša zavlačevati sojenje. To ji za zdaj več kot uspeva.
STA

Preberite še:
Janši ni uspelo: kje mu bodo sodili zaradi Trente

Matozovi zavlačevalni manevri

A tu za tožilstvo nastopi težava. Najprej, precej več dela bo imelo z utemeljitvijo, zakaj je te dokaze sploh potrebovalo. Prav tako bo ponovno odločanje okrožnega sodišča o dokazih še dodatno zavleklo sojenje – sploh, če bo sodišče dokaze vendarle sprejelo. V tem primeru bodo zelo verjetno sledile nove pritožbe.

Že do zdaj se je Janšev odvetnik Franci Matoz izkazal za mojstra zavlačevalnih in procesnih manevrov. Samo v zadnjih dveh letih je želel sojenje preseliti v Novo Gorico, nato pa zahteval še izločitev treh članov senata, ki bi morali odločiti o ugovoru zoper obtožnico, ene od sodnic in še predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki bi o tem moral odločati. To odločanje se je zavleklo, ker Janša ni dvigoval sodne pošte, zato je moralo sodišče za vročanje najeti detektiva.

Če bi tožilstvo v želji, da sojenje pospeši, dokaze umaknilo, bi s tem de facto priznalo, da so bili pridobljeni nezakonito. S tem bi tvegalo, da bi šla obramba v nov poizkus izločitev sodnice.

Preberite še:
Bo nepremičninski posel v Trenti rešil Janeza Janšo?

Kaj je zadeva Trenta

V zadevi Trenta ima sicer ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka, je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, ne pa tudi gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.

janez-janša, dokumenti, trenta-zemljišče
Pogodba o nakupu stanovanja med Janšo in družbo Imos.
necenzurirano.si

janez-janša, trenta
Prva stran pogodbe o prodaji zemljišča v Trenti, ki jo je leta 2005 s podjetjem Eurogradnje sklenil Janša.
necenzurirano.si

Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, ki je bilo lastniško povezano z nekdanjim članom uprave NLB Slavkom Jamnikom. Dva meseca pozneje je končalo v rokah Imosa, ki je takrat na veliko posloval z državo. V istem času je od Janše odkupil manjše stanovanje v Ljubljani, nato pa mu za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje v središču prestolnice.

Bistvo: brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja. Tožilstvo zato Janši, Kastelicu in Gantarju očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.

Policija je ovadbo v zadevi Trenta vložila že leta 2013. Leto dni pozneje se je začela sodna preiskava, ki je zaradi pridobivanja različnih izvedenskih mnenj trajala kar pet let.