Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), naši osrednji ustanovi za boj proti epidemiji, ki zbira vse relevantne podatke za pripravo pravočasnih in ustreznih ukrepov, domači in tuji javnosti ne sporočajo točnih podatkov o umrlih za covid-19.
"Uradna" številka umrlih, ki jo javno objavljajo na NIJZ, je v petek znašala 437 in ne upošteva domov za starejše občane. Zaradi tega je kar 40 odstotkov nižja od dejanskega števila smrti, teh je že 724. Do te številke pridemo, če seštejemo vse umrle, ki jih dnevno že mesece prek Twitterja objavlja vlada. Pred mesecem dni so na NIJZ javnosti prenehali sporočati tudi podatke o tem, koliko je med okuženimi oskrbovancev in zaposlenih v domovih za starejše občane ter zdravstvenih delavcev v bolnišnicah.
Edini, ki vsakodnevno razpolaga s podatki, je vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin oziroma najožja ekipa ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Vse to vnaša zmedo pri prebivalstvu in povzroča dodatno nezaupanje, sploh v času, ko vlada sprejema nove omejevalne ukrepe in od državljanov pričakuje njihovo spoštovanje.
"Pravilno zbrani in ažurno ter transparentno objavljeni podatki so po izkušnjah držav, kjer jim je virus uspelo najbolj zajeziti, kritičnega pomena za učinkovit odziv sistemov javnega zdravja," opozarjajo ustvarjalci neodvisnega portala Sledilnik Covid-19, kjer najbolj celovito in ažurno predstavljajo dostopne podatke o razvoju epidemije pri nas.
Zakaj ima potem vlada Janeza Janše z razkrivanjem podatkov velike težave?
Preberite še:
Kako je Slovenija postala novi Bergamo #infografika
Podatki NIJZ: ni tako hudo kot drugod
Podatke o gibanju epidemije v evropskih državah redno objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Pri njihovem zbiranju se zanaša izključno na uradne vire, kot so ministrstva oziroma pristojni državni organi. ECDC, ki pri reševanju covid krize ni imel kakšne večje vloge, poskuša zdaj s sprotno analizo dogajanja pomagati državam pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri pripravi ukrepov.
Drugi val je v Sloveniji že zdavnaj prešel v fazo, ko ni več mogoče slediti vsem okužbam. Po nekaterih ocenah je aktivno okuženih okoli 93.000 ljudi, skoraj petkrat več od uradnih številk. Zato je pri presoji dogajanja ključen podatek o številu hospitalizacij in smrti. "Na ECDC podatke o številu smrti v Sloveniji že od samega začetka dosledno povzemamo s spletne strani NIJZ. Do danes je bilo zabeleženih 50.870 primerov okužb in 437 smrti," so nam pojasnili v ECDC.
Glede na te podatke se Slovenija tako po številu okužb kot smrtih uvršča v zlato evropsko sredino, razmere v zadnjih štirinajstih dneh pa so primerljive s Španijo, Francijo, Poljsko in Bolgarijo. V obdobju od začetka pandemije pa je po številu covid smrti na prebivalca pred nami še vedno kar 15 držav Evropske unije (EU).
Preberite še:
Izgubljamo bitko za naše očete, mame, dedke in babice #infografika
Dejanski podatki: po številu smrti v svetovnem vrhu
A realnost je drugačna od teh podatkov. Če uradne podatke primerjamo z neuradnimi na worldometers.info, največjem spletnem covid merilniku na svetu - po podatkih SimilarWeb je samo v mesecu maju beležil 650 milijonov klikov -, ugotovimo, da se številke krepko razlikujejo. Seveda v škodo naše države.
Graf: Dnevno število smrti zaradi covid-19 na milijon prebivalcev v zadnjih sedmih dneh
Slovenija po teh podatkih ni zabeležila 437, temveč kar 724 smrti. Številke o dnevno umrlih, ki so v začetku meseca prihajale iz slovenskih bolnišnic in domov za starejše, so primerljive ali celo že višje od tistih iz Italije konec marca in v začetku aprila, ko je bilo tam najhuje. V zadnjih 14 dneh smo se prebili v svetovni vrh držav po številu smrti na milijon prebivalcev. Pred nami sta le še Belgija in Češka, ki sta sedaj največji žarišči virusa.
Slovenija po teh statistikah ni le ena od držav severne poloble, kjer zaradi hladnega vremena in začetka šolskega leta občutneje zaznavajo drugi val, temveč je med državami, ki jim je epidemija najbolj ušla izpod nadzora in najbolj prizadela. Najhuje je v domovih za starejše, kjer je umrlo največ ljudi, a tega podatki NIJZ ne vključujejo.
Zakaj tolikšna razlika? Na worldometers.info so se odločili, da podatkov ne bodo črpali z NIJZ, temveč s portala Sledilnik Covid-19. Gre za osrednji portal za spremljanje epidemije pri nas, ki dnevno pridobiva podatke tudi od bolnišnic, domov za starejše in drugih javnih virov. Na worldometers.info so ocenili, da so na Sledilniku Covid-19 veliko bolj relevantni in primerljivi podatki za Slovenijo.
"Zamude pri izpolnjevanju obrazcev o smrtih"
"NIJZ na Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni poroča samo uradno statistiko," so se odzvali na NIJZ. Gre za število uradno prijavljenih smrti, za kar je potrebno izpolniti daljši obrazec. "Glede na trenutno epidemiološko situacijo in obremenjenost zaposlenih v bolnišnicah je pričakovano, da tako bolnišnice kot domovi za ostarele obrazcev o smrtih ne izpolnjujejo redno, zato tudi prihaja do zamud pri uradnih prijavah smrti," so dodali na NIJZ.
V skladu s pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje je sicer vsak zdravnik dolžan smrtni primer zaradi nalezljive bolezni prijaviti na NIJZ v 3 do 6 urah. Po dostopnih podatkih zdaj zamude znašajo tudi po več tednov.
Kot zagotavljajo na NIJZ, imajo na ministrstvu za zdravje kljub zamudam pri poročanju celovite in ažurne podatke, saj da jih vsakodnevno zbirajo od bolnišnic in posredno tudi od domov starejših občanov.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
Evropa gre naprej, Slovenija nazaj
V času prvega vala so mnogi po svetu opozarjali, da je zbiranje podatkov o smrtnosti in njihova mednarodna primerjava zelo težavna naloga, saj države uporabljajo različne metode evidentiranja. Nekateri so beležili le smrti tistih, ki so bili potrjeno pozitivni in so življenje izgubili v bolnišnicah. Drugi so upoštevali tudi umrle v domovih za starejše in drugod. Nekateri pa so vključevali tudi tiste, pri katerih je obstajal sum okužbe s covid-19.
Tako se je Belgija že takrat znašla na visokem prvem mestu, daleč nad Italijo, vendar le zato, ker je "v želji po polni transparentnosti" od samega začetka vključevala tudi oskrbovance domov, pri katerih je bil sum na covid-19. Podobna zgodba je bila v ZDA in na Švedskem. Na drugi strani so se v Veliki Britaniji odločili, da bodo iz dnevnih statistik o številu umrlih izvzeli domove za starejše. Toda to pomanjkljivost so zaradi številnih kritik odpravili, saj da negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevarnosti virusa.
Podobne težave imamo v Sloveniji. A s pomembno razliko. Namesto, da bi z domačo javnostjo pred zapiranjem države delila vedno več podatkov o okužbah in razvoju epidemije, se je vlada odločila za njihovo skrivanje oziroma selektivno razkrivanje. Če ne bi bilo portala Sledilnik Covid-19, ki so ga prostovoljno vzpostavili matematiki in računalničarji, danes javnost ne bi več vedela, kje smo in kam gremo. Ne bi imeli zanesljivih podatkov o tem, koliko ljudi s covid-19 je do sedaj umrlo v Sloveniji. Te podatke bi vedela le vlada, ki je zatajila v pripravah na drugi val, prepozno sprejemala ukrepe in zdaj stihijsko odpira in zapira državo v želji po čim manjšem številu žrtev.
