Mercator je v petek sporočil, da je prodal deset trgovskih središč v Sloveniji. Čeprav so v največjem slovenskem trgovcu, ki ga vodi Tomislav Čizmić, posel predstavili kot enega od ključnih pri zniževanju zadolženosti, po mnenju nekaterih skriva tudi veliko past.
Precej je namreč zmanjšal možnosti, da bi lahko Mercator že kratkoročno vzbudil zanimanje koga od morebitnih novih lastnikov. Prodaji desetih središč, ki so jo po naših informacijah zahtevali v Zagrebu, naj bi nasprotovalo tudi več bank upnic.
Kaj se torej skriva v ozadju posla?
Številni dvomijo o koristnosti posla
Spomnimo, projekt monetizacije, torej prodaje večjih trgovskih središč, ki bi jih nato za 15 let vzeli v najem, so v Mercatorju pripravljali več let.
V ponudbenem memorandumu, ki so ga poslali morebitnim interesentom, so na prodaj ponudili 17 središč v državah jugovzhodne Evrope. V petek so sporočili, da so prodali le deset središč, in to zgolj v Sloveniji. To bo Mercatorju prineslo 116 milijonov, ki jih bo vrnil bankam upnicam. Tem trenutno dolguje okrog 800 milijonov evrov.
V poslovni javnosti je mogoče slišati številne dvome o koristnosti posla.
1) Mercator naj bi ta trgovska središča prodal po zelo nizkih vrednotenjih. Četudi bo Mercatorjeva bilanca po prodaji na prvi pogled lepša (dolg še vedno znaša desetkratnik denarnega toka), je treba pri tem upoštevati, da bo Mercator ob najemnine, ki jih je do zdaj v teh centrih zaračunaval preostalim najemnikom. Letno mu je to po neuradnih informacijah prineslo okrog 15 milijonov evrov. Obenem se je znebil obveznosti prenove teh trgovin.
"S podpisom pogodbe smo pravzaprav postavili dobre temelje tudi za nov investicijski ciklus, predvsem nov distribucijsko-logistični center v Ljubljani, ki ga Mercator potrebuje zaradi zniževanja stroškov logistike in tudi za poenostavljanje in hitrejše posodabljanje delovnih procesov," odgovarjajo v Mercatorju.
2) Kupec teh središč je avstrijska družba Supernova, ki je tesno povezana z Sparom, največjim Mercatorjevim tekmecem v Sloveniji. Za nizozemsko podjetje, ki upravlja 30 Sparovih nakupovalnih središč po Evropi, opravlja različne nepremičninske posle. Tudi lokacije trgovin, ki jih je kupila Supernova, naj bi bile pisane na kožo Sparu.
3) Kar je najpomembneje, možnosti, da bi Mercator v doglednem času dobil novega lastnika, je zdaj vse manj. Trgovec, ki ima ključne nepremičnine le v najemu, je precej manj zanimiv za nakup, opozarjajo poznavalci. S tega stališča je prodaja nepremičnin tako imenovana strupena tableta (poison pill v angl., op. p.) za nameravano prodajo.
V Mercatorju pojasnjujejo, da so še vedno lastniki 81 odstotkov nepremičnin, v katerih imajo trgovine, in da so letos prodali že za več kot 170 milijonov evrov premoženja. Toda petkova prodaja je ogrozila tudi Mercatorjev kapital. Morebitni interesenti za terjatve bank do največjega trgovca jih bodo tako pripravljeni kupiti le ob višjih, celo 50-odstotnih popustih, kažejo prve ocene bankirjev. Ti popusti so skoraj že na ravni Tuša.
Posel so izsilili v Zagrebu – z razlogom
Mercator bo tako očitno še dolgo časa ostal privezan na finančno zlomljeni Agrokor.
Ne gre torej dvomiti o tem, da so petkov posel tako ali drugače izsilili v Zagrebu, kjer prodajo Mercatorja že približno leto dni prelagajo na zadnje obdobje Agrokorjeve sanacije. Zadnjo besedo o prodaji nepremičnin je včeraj imel nadzorni svet Mercatorja, ki ga v celoti obvladuje Agrokor. Začasno ga vodi Matej Lahovnik, ker novi predsednik po več kot treh mesecih še ni bil izvoljen zaradi vedno večjih trenj med Agrokorjem in njegovimi ruskimi solastniki.
Še več, po naših informacijah se med Rusi in izredno upravo Agrokorja, ki jo vodi Fabris Peruško, v zadnjih tednih pojavlja vse več nesoglasij.
Kaj moti Ruse v Agrokorju
Ruse in ameriške finančne sklade, ki jih zastopa družba Knighthead Capital Management, skrbi tekoče poslovanje Agrokorja, predvsem trgovske verige Konzum. Po neuradnih podatkih so bili prihodki iz maloprodaje v prvih osmih mesecih leta za šest odstotkov nižji od načrtovanih.
Sberbank in VTB sta Agrokorju tik pred njegovim zlomom odobrila za več kot milijardo evrov posojil, med temi sredstvi pa naj bi bil po informacijah iz virov blizu hrvaške oblasti tudi denar v lasti nekaterih oligarhov.
Zdaj Rusi Perušku očitajo, da nimajo vpogleda v dogajanje pri sanaciji. Že pred časom naj bi zahtevali prihod nove mednarodne svetovalne družbe, neposredno odgovorne največjim upnikom.
Obe banki sta prejšnji mesec odkrito nasprotovali nekaterim kadrovskim menjavam v Agrokorju, ki jih je izpeljal Peruško. S položaja sta se brez vednosti Sberbank in VTB morala posloviti direktor Jamnice Mislav Galić in predsednik uprave Leda Dario Vrabec.
Bo Mercator še nekaj časa v "starem Agrokorju"?
Ujetnik teh finančnih in geopolitičnih razmerij je Mercator. Po načrtu sanacije bi moral največji slovenski trgovec skupaj s preostalimi zdravimi podjetji iz koncerna preiti v last novoustanovljenega podjetja Aisle, bolj znanega kot "novi Agrokor", ki ga bodo Rusi, ameriški finančni skladi in največji dobavitelji obvladovali prek družb na Nizozemskem.
Toda po naših informacijah ni nujno, da se bo to res zgodilo. V Zagrebu namreč za prenos delnic slovenskega trgovca iz "starega Agrokorja", ki bo končal v stečaju, v "novi Agrokor" potrebujejo soglasje bank upnic, ki imajo v lasti večino Mercatorjevega dolga.
Tega Agrokor še vedno nima. Zelene luči za prenos delnic mu ne želi prižgati več Mercatorjevih bank upnic. Med njimi tudi državna SID banka, ki je v lasti slovenske države.
Zakaj Agrokor še nima soglasja vseh slovenskih bank? Dati so ga pripravljene le pod pogojem, če bi od izredne uprave Agrokorja oziroma Peruška dobile jasna pojasnila, kakšna bo srednjeročno usoda Mercatorja. Tega do danes očitno niso dobile kljub temu, da je Peruško v zadnjih tednih ob Lahovnikovi pomoči potrkal na vrata več visokih vladnih uslužbencev in bankirjev.
Zadnji vzvod slovenske državi v Mercatorjevi zgodbi
Otoplitve odnosov tudi po prodaji nepremičnin ni mogoče pričakovati. Soglasje za prenos delnic na "novi Agrokor" je ob posebnem zakonu Lex Mercator še edini močan vzvod, ki ga ima slovenska država prek svojih bank pri vprašanju Mercatorja v rokah do razmerju do Hrvaške.
Kot smo izvedeli, je Peruško ruske banke že opozoril na možnost preložitve prenosa Mercatora na "novi Agrokor". Največji slovenski trgovec bi v tem primeru ostal v lasti "starega" Agrokorja, torej v de facto stečajni masi.
To je začelo skrbeti tudi Ruse. "Novi Agrokor" si je nameraval za nakup Mercatorja od "starega Agrokorja" izposoditi 70 milijonov evrov pri obeh ruskih bankah, a ga Sberbank in VTB ne nameravata dati, dokler v Zagrebu ne dobijo soglasja Mercatorjevih bank upnic za prenos lastništva. Tega denarja koncernu ne želi posoditi nobena od drugih tujih bank.
Prav zaradi težav s soglasjem za prenos lastništva Mercatorja naj bi Maksim Poletajev, donedavni prvi namestnik predsednika uprave Sberbank, ki je v banki zadolžen za Agrokor, že iskal poti do predsednika slovenske vlade Marjana Šarca. Pred kratkim se je Poletajev že srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Obujena ideja o združitvi Mercator BiH in Konzuma
V Agrokorju so po naših informacijah ponovno obudili idejo o združitvi družbe Mercator BiH in tamkajšnjega Konzuma, ki jo je prvi predlagal nekdanji izredni upravitelj Ante Ramljak, a jo je kmalu zatem opustil.
Gre za idejo, ki bi lahko pomenila kršenje zakona Lex Mercator. Z njim je država to družbo zaščitila pred morebitnim izčrpavanjem v sanaciji Agrokorja. Kot je znano, je Mercator po številu zaposlenih največje domače podjetje, od slovenskih dobaviteljev pa letno kupi za pol milijarde blaga.
Po naših podatkih je namreč Konzum BiH tik pred stečajem, saj ima za okrog 200 milijonov evrov dolga, rešiti pa ga je mogoče le s poplačilom dobaviteljev. V Mercatorju so se že lani uprli vsakršnemu prevzemanju novih bremen v BiH.
Medtem je bil na izrecno Peruškovo zahtevo v Srbiji razrešen direktor tamkajšnje družbe Mercator-S Dražen Kocijan. V pismu, ki ga je naslovil na Mercator, mu je očital prikrajanje bilanc za upnike. Kocijan je nekdanji direktor Agrokorjevega podjetja Tisak, na položaju pa ga je lani nasledil prav Peruško.
Giljotina posojila "roll-up" nad Agrokorjem
Junija prihodnje leto Agrokorju zapade 1,1 milijarde evrov vredno posojilo "roll-up", ki ga je koncern še v obdobju Anteja Ramljaka najel ob začetku sanacije, v zameno pa upnikom za vsak evro novega financiranja omogočil prednostno poplačilo enakega zneska starega posojila.
Ali in kako bodo refinancirali posojilo, po naših informacijah v Agrokorju še ne vedo. Dogovori z Rusi so trenutno vprašljivi zaradi številnih nesoglasij, novemu podaljšanju posojila pa niso naklonjeni mednarodni finančni skladi.
Pri tem se Agrokorju mudi. Po naših podatkih se bodo stroški posojila od januarja vsak mesec dražili za dve odstotni točki, obrestna mera pa bo tik pred zapadlostjo posojila že dvomestna.
Pojasnilo družbe Mercator
Po objavi članka smo danes iz Mercatorja prejeli pojasnilo, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju:
"1. projekt monetizacije nepremičnin (in projekt odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja) Skupine Mercator je namenjen predvsem in izključno razdolževanju Skupine Mercator, saj ni nobena skrivnost, da je Skupina Mercator prezadolžena. To je edini način, da lahko Skupina Mercator začne z novim investicijskim ciklom, pri katerem je najpomembnejši logistično-distribucijski center v Ljubljani. Samo bistveno nižje stopnje zadolženosti omogočajo možnosti refinanciranja (preostalega) dolga in nov investicijski ciklus, ki je ključen predpogoj za dolgoročni razvoj Skupine Mercator kot največjega trgovca v Sloveniji in regiji.
2. Projekt je vodila uprava Skupine Mercator in je do podpisa pogodbe trajal več kot 8 mesecev. Projekt je voden transparentno, strokovno in z enim ciljem – zagotoviti dolgoročno vzdržen način poslovanja. Projekta vsekakor nihče ni izsilil, ne v Ljubljani, ne v Zagrebu ali v katerem drugem mestu. Pomembno je poudariti, da je Skupina Mercator netipični trgovec tudi zaradi dejstva, ker je (še vedno) hkrati tudi lastnik nepremičnin oz. centrov, v katerih posluje. Prevladujoča večina klasičnih trgovcev, in to ne samo v Sloveniji, ni lastnik nepremičnin, v katerih posluje, temveč poslovni prostor za svoje trgovine najema.
3. Projekt monetizacije je bil na nadzornem svetu sprejet soglasno. To dejstvo vse zapisano o domnevnih nesoglasjih postavlja v popolnoma drugo luč in hkrati daje navedenim domnevam pravo težo.
Iztok Verdnik, Mercator"
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
