Gledal je stran pri aferi desetletja, zdaj bi ga Šarčevi imeli za skrbnika državnega premoženja

Zakaj želi minister za finance Andrej Bertoncelj skrb za državno premoženje zaupati nekdanjemu kadru SDS, ki je kot predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) gledal stran ob podpisu škodljive pogodbe za gradnjo Teša 6?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 10. 1. 2019, 11:32


Necenzurirano prenos
Alojz Stana
STA

Po političnih kuloarjih je že včeraj zaokrožila informacija, da bo vlada Marjana Šarca v prihodnjih dneh imenovala novega državnega sekretarja na ministrstvu za finance, ki bo odgovoren za državno premoženje. To bo postal Alojz Stana, član uprave Geoplina.

Andrej Bertoncelj, minister za finance
Andrej Bertoncelj, minister za finance
STA
Njegovo imenovanje bi bilo eno največjih kadrovskih presenečenj. Ne le zato, ker še vedno ni povsem jasno, komu ga je uspelo "prodati" ministru za finance Andreju Bertonclju. Dozdajšnja poslovna kariera Alojza Stane namreč ne dokazuje njegove primernosti za funkcijo, na kateri bo v imenu ministrstva odgovoren tudi za dve ključni instituciji, ki upravljata državno premoženje: Slovenski državni holding (SDH) in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Zanju je bil do zdaj kot državni sekretar zadolžen Metod Dragonja.

Alojz Stana, nekdanji član uprave mariborske livarne (MLM) in direktor njenega podjetja Armal (aprila 2013 je končalo v stečaju), je v slovensko državno gospodarstvo prišel kot kader SDS. Natančneje, prek njene mariborske linije, ki so jo tedaj neposredno usmerjali iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše. Leta 2006 je bil tedaj 43-letni Stana imenovan za predsednika uprave Geoplina, domačega veletrgovca s plinom.

Kot nadzornik ni prebral ključne pogodbe za Teš

Leto dni pozneje mu je Janševa vlada zaupala vodenje nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), kjer Stana ni opravil svoje naloge.

Stana je namreč HSE nadzoroval v nekaterih ključnih trenutkih projekta Teš 6 in pri tem - tudi po poznejšem lastnem priznanju - odkrito gledal stran. Junija 2008 bi tako moral nadzorni svet odločati o soglasju k podpisu tedaj 700 milijonov evrov vredne pogodbe med Tešem in francoskim Alstomom, ki se je pozneje izkazala za tempirano bombo projekta.

Toda Stana pogodbe, tedaj vredne skoraj 800 milijonov evrov, kar je enako desetini prihodkov slovenskega proračuna, po lastnih besedah sploh ni prebral. "Besedila pogodbe (z Alstomom, op. a.) nismo videli, saj je to sodilo v pristojnost Teša in nadzornega sveta te družbe," je pozneje poudarjal Stana.

Gledanje stran in težave s spominom

Njegovo početje je toliko težje razumljivo ob dejstvu, da bi moral nadzorni svet HSE po pogodbi z Alstomom Tešem odobriti starševsko garancijo za projekt. Tega v začetku junija 2008 niso hoteli storiti, dokler se Teš ne bo dogovoril o vseh parametrih posla. A to se nikoli ni zgodilo.

Uroš Rotnik
Uroš Rotnik
STA
Kljub temu je nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik že konec istega meseca v Parizu podpisal pogodbo, ki sta jo parafirala oba tedanja člana poslovodstva HSE: Jože Zagožen in Viljem Pozeb. Torej menedžerja, ki bi ju moral nadzorovati Stana.

Čeprav sta najmanj dve reviziji pozneje ugotovili, da sta Zagožen in Pozeb s tem prekršila pooblastila, Stana nikoli ni ukrepal. Še več, nadzorni svet HSE te odločitve nikoli ni obravnaval. V poznejših letih je imel Stana pri vprašanjih, povezanih z njegovo vlogo v HSE, precejšnje težave s spominom.

Leta 2009 je vlada Boruta Pahorja razrešila Stano in na njegov položaj imenovala Franca Žerdina. Šest let pozneje je skupina HSE prav zaradi omenjene pogodbe ustvarila skoraj pol milijarde izgube.

Preživel vse zamenjave oblasti

Mandat Stane na čelu Geoplina sta zaznamovala dva dogodka: plinska kriza med Rusijo in Ukrajino, ki je ogrozila dobavo Gazpromovega plina (pri rešitvi zapleta naj bi imel ključno vlogo Janez Možina, razrešeni predhodnik Stane), ter odločitev, da se Slovenija odreče dobavi tretjega vira plina iz Alžirije.

Stana je sicer eden od peščice menedžerjev domačih državnih podjetij, ki so uspešno preživeli vse zamenjave oblasti. Leta 2011, v zadnjih izdihljajih vlade Boruta Pahorja, je bil ponovno imenovan v upravo Geoplina, tokrat kot član. Položaj predsednika uprave je moral prepustiti Boštjanu Napastu. Zgodba se je ponovila leta 2016, v času vlade Mira Cerarja.

Po naših informacijah so se že jeseni začeli pogovori o odhodu Stane iz uprave Geoplina. Vajeti v tej družbi je namreč prevzel Petrol, ki je po dogovoru z državo tej prepustil lastništvo nekdanje Geoplinove hčerinske družbe Plinovodi. Ali je Stana o svojem odhodu že obvestil nadzorni svet Geoplina, ki ga vodi prvi mož Petrola Tomaž Berločnik, ni mogoče preveriti.

Na uradne odzive še čakamo.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net