Evropa s finančnimi topovi nad koronavirus

Evropske države želijo z zajetnimi finančnimi injekcijami preprečiti najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni. Kje med njimi je Slovenija?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 19. 3. 2020, 05:55


ljubljanski dvor, zaprto
Številni so čez noč ostali brez posla.
Bobo

Če je še prejšnji teden kazalo, da utegne Evropska komisija posameznim državam, med drugim tudi Sloveniji, omejevati obseg reševalnih paketov za gospodarstvo, temu ni več tako.

Evropske države so namreč v zadnjih dneh ena za drugo sprejele serijo ukrepov za zaščito gospodarstev pred posledicami epidemije novega koronavirusa COVID-19. Zneski, ki jih bodo porabili za pomoč podjetjem, ki so čez noč ostala brez posla in denarja za plačevanje zaposlenih, segajo v stotine milijard evrov.

Velike države, kot so Nemčija, Francija, Italija, Španija in Velika Britanija, so posegle po ukrepih, kot so državna poroštva za bančna posojila, davčne olajšave, moratorij na plačevanje posojil podjetij in stanovanjskih posojil, subvencioniranje plače in socialnih prispevkov zaposlenih, ki ostanejo doma ali imajo skrajšan delovnik. Enako so naredile tudi manjše države. 

Dodatnih 37 milijard evrov bo članicam zagotovila EU. Za zdaj še ni jasno, ali in kakšni bodo ukrepi na ravni območja evra. 

Medtem ko Italija in Francija zahtevata, naj Evropska investicijska banka (EIB) izda obveznice z jamstvi iz Evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) in z njim financira reševanje težav, temu še vedno nasprotuje nemška kanclerka Angela Merkel in več severnih držav. V Berlinu ne želijo, da bi države brez vnaprej določenih pogojev porabljale denar, namenjen za reševanje posameznih držav članic evra.

Katere ukrepe so sprejele posamezne države 

SLOVENIJA

(2 mio prebivalcev; 286 okuženih; 1 mrtev)

- 40-odstotno sofinanciranje čakanja na domu v skupni vrednosti 51,5 mio evrov;

- 800 milijonov evrov kreditnih linij SID banke; 

- 115 milijonov evrov za mikro, mala in srednje velika podjetja iz Slovenskega podjetniškega sklada;

- do 20 milijonov evrov kreditov za podjetja v težavah,

- odlog plačila davčnih obveznosti;

- 12-mesečni odlog plačila bančnih posojil podjetjem, zadrugam, samostojnim podjetnikom in kmetom.

Vrednost teh ukrepov znaša okoli milijardo evrov, kar znaša okoli dva odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

ITALIJA

(60,5 mio prebivalcev; 35.713 okuženih; 2978 mrtvih)

- omejitev gibanja blaga in ljudi na ozemlju prizadetih pokrajin;

- prenehanje delovnih aktivnosti za podjetja, razen tistih, ki zagotavljajo osnovne in javne gospodarske storitve, in tistih, ki jih je mogoče izvajati doma ali na daljavo;

- 25 milijard evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, kar predstavlja 1,4 odstotka BDP države;

- davčne olajšave za podjetja, ki imajo več kot 25-odstotni upad prihodkov;

- zmanjšanje socialnih prispevkov ter denarni socialni prejemki za odpuščene delavce;

- nadomestilo izgubljenih prihodkov za nekatere skupine samozaposlenih;

- možen tudi moratorij na odplačevanje posojil podjetjem in stanovanjskih posojil.

AVSTRIJA

(9 mio prebivalcev; 1646 okuženih; 4 mrtvi)

- za prvo pomoč gospodarstvu so zagotovili nekaj več kot 4 milijarde evrov, kar je en odstotek BDP. Ob tem ima vlada zaradi proračunskega presežka še precej prostora pri zagotavljanju morebitne dodatne pomoči;

- zagotavljanje likvidnosti podjetjem prek posojil z državnim poroštvom v višini do deset milijonov evrov;

- odlog plačila davka na dobiček zaradi poslabšanja poslovanja v tem letu;

- bančne garancije za premostitvena posojila;

- povečanje sredstev za skrajšano delo zaposlenih;

- država bo pokrila eno tretjino plače zaposlenih, ki so odsotni z dela in morajo skrbeti za otroke;

- pomoč družinskim podjetjem in samostojnim podjetnikom.

NEMČIJA

(83,8 mio prebivalcev; 12.327 okuženih; 28 mrtvih)

- najmanj 550 milijard evrov vreden reševalni paket, kar pomeni več kot 15 odstotkov celotnega nemškega BDP;

- glavnino sredstev predstavljajo poroštva za bančna posojila, ki jih bo odobrila nemška državna banka KfW, s čimer bodo zagotavljali "neomejeno" likvidnostno pomoč podjetjem, ki jih je prizadela kriza;

- v to številko ni vključeno državno financiranje skrajšanega delovnega časa. Za te zaposlene bo država v celoti krila socialne prispevke. Podjetja morajo dokazati, da jim primanjkuje dela za najmanj desetino zaposlenih. Ukrep velja do konca leta;

- za sanacijo gospodarskih posledic bodo do leta 2024 iz proračuna namenili najmanj 12,4 milijarde evrov za javne investicije.

FRANCIJA

(65,2 mio prebivalcev; 9134 okuženih; 264 mrtvih)

- 45 milijard evrov za gospodarstvo iz državnega proračuna in 300 milijard evrov poroštev za posojila;

- večina denarja bo šla za zmanjšanje obveznosti plačila socialnih prispevkov podjetij, ki jih je kriza najbolj prizadela. Del bi lahko država pozneje dobila nazaj;

- skrajšanje delovnega časa zaposlenih;

- solidarnostni sklad za pomoč lastnikom trgovin in samostojnim podjetnikom.

ŠPANIJA

(46,7 mio prebivalcev; 14.769 okuženih; 638 mrtvih)

- 200 milijard evrov vreden paket za zagon gospodarstva, kar je več kot 15 odstotkov BDP države. Večina, okoli 117 milijard evrov, bo proračunskega denarja, ostalo naj bi zagotovil zasebni sektor. Že pred tem je država podjetjem namenila 14 milijard evrov;

- za pomoč podjetjem pri zagotavljanju likvidnosti bo na voljo 100 milijard evrov državnih poroštev;

- tistim, ki izgubijo službo ali ostanejo brez rednega prihodka, ne bo potrebno plačevati obrokov za stanovanjskega posojila in računov za elektriko, komunalo ...;

- nadomestila za brezposelnost tudi za tiste zaposlene, ki niso plačevali prispevkov;

- podjetjem ne bo potrebno plačevati davkov za zaposlene, ki jih ne potrebujejo. Po zadnjih podatkih je v turizmu, trgovski dejavnosti in predelovalni industriji najmanj 100.000 preveč zaposlenih.

VELIKA BRITANIJA

(67,9 mio prebivalcev; 2626 okuženih; 104 mrtvih)

- 330 milijard funtov (357 milijard evrov) vreden reševalni paket, kar predstavlja okoli 15 odstotkov BDP. Če bodo potrebe podjetij večje, lahko odobrijo dodatna sredstva;

- v glavnem gre za posojila, za vračilo katerih bo jamčila država. Pri manjših in srednje velikih podjetjih bi zneski lahko znašali do pet milijonov funtov, pri čemer jim prvih šest mesecev ne bi bilo potrebno plačevati obresti. Posojilna shema bo vzpostavljena prihodnji teden;

- manjša podjetja v trgovski, turistični in prostočasni dejavnosti bi bila upravičena do nepovratnih sredstev v višini do 25 tisoč funtov;

Profimedia

- trgovinam, pivnicam, gledališčem, restavracijam in drugim ne bi bilo potrebno leto dni plačevati nepremičninskega davka;

- vlada je obljubila tudi pomoč pri plačevanju stanovanjskih posojil in pomoč letalskim družbam.

ČEŠKA

(10,7 mio prebivalcev; 522 okuženih; 0 mrtvih)

- brezobrestna posojila za podjetnike, večinoma restavracije, hotele in turistične agencije, po nekaterih podatkih naj bi bil sklad posojil vreden milijardo kron (36 milijonov evrov), vendar je povpraševanje po posojilih še enkrat večje;

- češka centralna banka je drastično znižala ključno obrestno mero z 2,25 na 1,75 odstotka;

- prošnja Evropski komisiji za podaljšanje obdobja za črpanje evropskih sredstev, ki se zaključuje v letošnjem letu. S tem bi mnogim podjetjem omogočili dostop do teh sredstev;

- sindikati predlagajo uporabo krajšega delovnega časa, kot to dovoljuje zakonodaja.

POLJSKA

(37,8 mio prebivalcev; 287 okuženih; 5 mrtvih)

- 47 milijard evrov težak stimulativni paket, s katerim bi zagotovili stabilnost gospodarstva in domačega finančnega sistema. Gre za okoli devet odstotkov celotnega BDP;

- državna poroštva za posojila, moratorij na odplačevanje bančnih posojil za najmanj tri mesece in odlog plačila socialnih prispevkov za zaposlene;

- večina denarja bo šla za financiranje podjetij in krepitev finančnega sistema ter javne investicije;

- znižanje ključne obrestne mere.

NIZOZEMSKA

(17,1 mio prebivalcev; 2051 okuženih; 58 mrtvih)

- 20 milijard evrov za nujno finančno pomoč podjetjem, kar pomeni skoraj 2,5 odstotka BDP. Obseg pomoči lahko v naslednjih mesecih po potrebi še povečajo;

/
/
Pixabay

- samodejna zakonodajna varovalka za podjetja, ki se spoprijemajo z nepredvidenimi, neizogibnimi in izrednimi razmerami, da zaprosijo za skrajšan delovni čas za svoje zaposlene na podlagi sheme za delno brezposelnost.

FINSKA

(5,5 mio prebivalcev; 359 okuženih; 0 mrtvih)

- 5 milijard evrov vreden reševalni paket, kar znaša okoli dva odstotka BDP;

- posojilno shemo za pomoč manjšim in srednje velikim podjetjem bodo povečali za dve milijardi evrov. Državni pokojninski sklad bo odkupil za milijardo evrov tako imenovanih komercialnih zapisov, s katerimi se podjetja kratkoročno zadolžujejo. Okoli 73 milijonov evrov bo šlo za premostitev nujnih likvidnostnih težav podjetij;

- motnje na trgu dela bodo skušali premostiti z uporabo fleksibilnih oblik dela, in če bo to potrebno, tudi z ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti.

PORTUGALSKA

(10,2 mio prebivalcev; 642 okuženih; 2 mrtva)

- 2,3 milijarde evrov vreden paket, kar predstavlja slab odstotek BDP;

- odlog davčnih obveznosti;

- ugodna posojila za reševanje likvidnostnih težav;

- država bo podjetjem v težavah pokrila plačilo socialnih prispevkov in tretjino plače zaposlenih;

- 100-odstotno plačilo bolniškega dopusta za delavce v karanteni (14 dni). Po tem obdobju veljajo običajna pravila za povračilo. Ukrepa ni mogoče koristiti za delavce, ki lahko delajo od doma. Na enak način so obravnavane odsotnosti preventivne narave, ne glede na dolžino trajanja, ki jih ni mogoče premostiti z delom od doma.

ŠVEDSKA

(10,1 mio prebivalcev; 1292 okuženih; 10 mrtvih)

- najmanj 300 milijard kron (27 milijard evrov) za pomoč gospodarstvu oziroma več kot pet odstotkov BDP;

- odlog plačila davka na dodano vrednost in drugih davkov za obdobje do enega leta. Zgolj s tem ukrepom bi lahko porabili celotna razpoložljiva sredstva;

- država bo plačevala bolniška nadomestila v obdobju od aprila do maja;

- podjetja bodo lahko zaprosila tudi za kritje plač zaposlenih, ki so zaradi krize odsotni z dela;

- okrepljena shema skrajšanega delovnega časa, ki je bila načrtovana za avgust, vendar vlada razmišlja, da bi jo zaradi virusa predčasno uveljavila.

Viri podatkov: WHO, worldometers.info, OZN