"Slovenski bolnik" je naslov komentarja, ki ga je v avstrijskem dnevniku Die Presse objavil njegov bruseljski dopisnik Oliver Grimm. V njem v glavni vlogi nastopa predsednik vlade Janez Janša. Avtor analizira zadnje Janševe grobe napade na evropske politike in novinarje. Pri tem ugotavlja, da "pred bližajočim se slovenskim predsedovanjem EU raste nemir zaradi prepirljivega človeka v Ljubljani".
Grimm svoj komentar začne z zadnjim Janševim napadom na nekdanjega dolgoletnega vodjo evropskih liberalcev Guya Verhofstadta, ki mu je slovenski predsednik vlade na družbenem omrežju Twitter zabrusil, da "Slovenija ni Kongo". "Tej izjavi ni mogoče nasprotovati. Zemljepisni dokazi govorijo sami zase. Toda lahko se vprašamo, ali se slovenski predsednik vlade Janez Janša vede v državniški maniri, ko govori na takšen način z evropskim poslancem iz Belgije," je zapisal Grimm.
Poudaril je, da ima spor "zaskrbljujoče ozadje, ki vpliva na vso Evropo, saj bo imel Janša kmalu opravka s polovico Evrope". "Kampanjo maščevanja proti tistim slovenskim novinarjem, ki mu niso naklonjeni, je spravil na raven Evrope. Napadel je nekatere moje bruseljske kolege, ki poročajo o njegovem avtoritarnem načinu vladanja. Ker ga vedno spremlja roj zvestih trolov na Twitterju, lahko takšna oblika politično usmerjenega nadlegovanja dobi zelo neprijetne oblike," piše Grimm.
Die Presse: V Bruslju jih skrbi slovensko predsedovanje
Zapleta se tudi v boje z Evropsko komisijo, piše Grimm, kjer je med vsemi za tarčo izbral njeno češko podpredsednico iz vrst liberalcev Vero Jourovo. "Njen prekršek? V besedah, ki jih že tako izbira previdno, je opozorila pred širjenjem sovraštva, groženj in osebnih napadov na novinarje in politične nasprotnike. Torej isto, kar je Verhofstadt storil v prej omenjenem račjem plesu z Janšo," je zapisal avstrijski komentator.
"Vse to povečuje skrb v Bruslju zaradi treh razlogov. Prva skrb je slovensko predsedovanje, ki se bo začelo v štirih mesecih. Kontroverznega šefa vlade na čelu predsedujoče države, ki se prepirljivo odziva na vsako kritično poročanje in ima zmedene odnose z mediji, EU v času korone krize potrebuje še manj kot v običajnih razmerah," je zapisal Grimm. Drugi razlog za skrb je Evropska ljudska stranka (EPP), kjer je spor med zmernimi krščanskimi demokrati in avtoritarnimi nacionalnimi konservativci pripeljal do odhoda madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine v evropskem parlamentu. "Bo še en član EPP šel stran, na desno?" se sprašuje Grimm. Tretji razlog za skrb pa je po njegovem strah ljudi v Bruslju, da bo tudi Slovenija šla po poti Poljske in Madžarske pri ukinjanju svoboščin in mehanizmov neodvisnega nadzora nad izvršno oblastjo.
Grimm dodaja še, da "je Janši vendarle uspelo eno": v sredo bo evropski parlament prvič razpravljal tudi o napadih na medijsko svobodo v njegovi državi.
Janša potiska Slovenijo na naslovnice tujih medijev
Janša je v zadnjem letu pritegnil veliko pozornosti tujih novinarjev. Ne le zaradi slabega vodenja epidemije in napadov na kritike, ampak predvsem zaradi reakcije na objave v mednarodnih medijih in navijanja za Donalda Trumpa v času ameriških predsedniških volitev.
Maja lani je nemški Deutsche Welle zapisal, da "nikjer v Evropi ne poteka tako oster boj glede ukrepov proti koronakrizi kot v Sloveniji". "Novi premier Janez Janša je na položaju šele šest tednov in že poskuša izkoristiti aktualne razmere za dolgoročno okrepitev svoje oblasti. Epidemija ponuja edinstveno priložnost: sovražnik je virus, kdor kritizira vlado, pa je njegov pajdaš. (…) Slovenski novinarji, ki so kritični do vlade, se morajo soočiti z veliko negativnega, ko po objavi svojih prispevkov preverijo svoje račune na Twitterju in Facebooku," je navajal Deutsche Welle.
Nemški Der Spiegel je novembra lani ugotavljal, da "kot da Slovenija na vrhuncu epidemije novega koronavirusa nima drugih skrbi, premier napada osrednje medije in spodbuja teorije zarote". Pri časniku Foreign Policy so zapisali, da "Janša ni bil tako previden pri napovedovanju izida ameriških volitev kot številni ameriški mediji": "Slovenski premier je na Twitterju delil teorije zarot o volitvah in opozarjal na hude goljufije, medtem ko so v slovenski prestolnici potekali nasilni izgredi." O slabem vodenju epidemije in zbliževanju z Madžarsko so poročali francoski, nizozemski in drugi mediji.
Zelo je odmevala tudi Janševa reakcija na prispevek o "slovenski vojni proti medijem" v vplivnem bruseljskem spletnem mediju Politico. Novinarka Lili Bayer je zapisala, da "vodja ene najmanjših članic EU bije veliko kampanjo proti novinarjem, ki jih ne mara". Janša jo je napadel, da je citirala skrajno levičarske neznane vire in zanemarila vire z integriteto: "Naročeno ji je bilo, naj ne pove resnice." V bran so ji stopili novinarski kolegi in uredniki priznanih medijev, pa tudi Inštitut Jacquesa Delorsa v Berlinu in Guy Verhofstadt. Urednik Euronewsa pa je Janšo celo javno pozval k intervjuju in mu prepustil izbiro časa in lokacije.
