Davčna nad lastnika Nebotičnika

Zakaj so na Finančni upravi RS (Furs) pod drobnogled vzeli lastnika podjetja, ki je razvilo in vzdržuje njihov informacijski sistem? Koliko davka mu hočejo odmeriti in ali to pomeni zaustavitev njegovih poslovnih podvigov v Sloveniji?

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 19. 7. 2019, 04:00


Necenzurirano prenos
Anthony Tomažin
STA

Avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthony Tomažin se je znašel v postopku davčnoinšpekcijskega nadzora.

Pod drobnogledom je podjetje Terra Australis, prek katerega znani podjetnik posluje v Sloveniji in je v zadnjih letih za nakupe Pomurskih mlekarn, smučišča na Voglu, računalniške družbe RRC, številnih nepremičnin in drugega premoženja porabilo že več kot deset milijonov evrov.

Zakaj ga na Fursu preiskujejo in kakšne kršitve davčnih obveznosti mu očitajo, še ni znano. Po naših informacijah pa mu nameravajo na podlagi dosedanjih ugotovitev odmeriti plačilo več kot 2,4 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.

Tomažin: Inšpekcijski pregled ne ovira mojih investicij

V podjetju Terra Australis, ki ga vodi Edward Daniel Tomažin, "zaradi dejstva, da je postopek v teku, o njem ne moremo podati informacij".

Pojasnili so le, da gre za enega od inšpekcijskih pregledov, prek katerega slovenski regulativni organi preverjajo redno poslovanje podjetja. Dodali so, da so v zadnjih dveh desetletjih, odkar Tomažin vlaga v slovensko gospodarstvo, že imeli podobne preglede.

Finančna uprava RS
Finančna uprava RS
STA
"Lahko pa v imenu gospoda Tomažina zagotovimo, da so njegovi poslovni načrti in investicijski programi jasno definirani ter se nemoteno izvajajo," so pojasnili.

V začetku meseca je Furs na premoženju podjetja Terra Australis tudi že sprožil postopke zavarovanja. S tem je do konca davčnega postopka preprečil Tomažinu, da bi prodal ali zastavil premoženje.

Kot kaže, pa za zdaj niso blokirali bančnih računov podjetja, ki ima 16 zaposlenih in na leto z upravljanjem premoženja ustvari okoli dva milijona evrov prihodkov.

Posel s Fursom mu prinese dva milijona evrov na leto

Eden od glavnih delov premoženja, s katerim Tomažin ne more več prosto razpolagati, je 100-odstotni lastniški delež v ljubljanski družbi RRC, ki ima zaposlenih nekaj manj kot 40 ljudi in se ukvarja z razvojem in upravljanjem informacijskih rešitev.

V lanskem letu je RRC ustvaril okoli 2,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, veliko večino teh pa mu prinaša ravno pogodba s Fursom, ki je njegov ključni naročnik. Na prelomu tisočletja je zanj razvil projekt e-davki in pozneje tudi projekt e-dohodnina.

Informacijski sistem, ki ga za Furs vzdržuje RRC, trenutno pokriva davčne postopke za fizične osebe in pravne osebe. Vključuje večino glavnih davčnih tipov in postopkov, e-davke, davčni register in nekaj manjših rešitev.

Samo posel s Fursom mu prinese več kot dva milijona evrov na leto ali v povprečju nekaj manj kot 200 tisoč evrov na mesec. Če ne upoštevamo 680 tisoč evrov dividend iz odvisnih družb, je RRC v lanskem letu ustvaril okoli pol milijona evrov čistega dobička.

V letu 2017 je sicer RRC od ACH kupil še podjetje Perftech, ki se prav tako ukvarja z informacijsko tehnologijo in je lani ustvarilo štiri milijone evrov prihodkov in četrt milijona evrov dobička.

Katerih nepremičnin ne sme prodati

Poleg družbe RRC Tomažin ne more razpolagati še z naslednjim premoženjem:

- z znanim Opera barom v središču Ljubljane, ki ga je kupil leta 2002 in nato obnovil;

- z vilo v Lescah, ki jo je Tomažin kupil leta 2015. Pred tem je bila v lasti nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ta je zaradi spodletelega menedžerskega prevzema bankrotiral;

- z vilo Mangart na Bledu;

- s stanovanjem na Resljevi ulici v Ljubljani;

- z več stanovanji v starem mestnem jedru Pirana.

Do zdaj je avstralski poslovnež slovenskega rodu opravil še nekaj večjih nepremičninskih in drugih poslov: prevzel je štiri nadstropja Nebotičnika, Top Six Club (nekdanji Global) v Ljubljani, kupil je stanovanje v Filipovem dvorcu v stari Ljubljani ...

"Upravljam izključno lastna sredstva"

Anthony Tomažin je glavnino premoženja ustvaril v Avstraliji, kjer se je ukvarjal z lizinškimi posli.

Pred leti je za slovenske medije povedal, da upravlja "izključno lastna sredstva, ki sem jih ustvaril skozi desetletja poslovnega delovanja. Investicijski programi so bili izvedeni s kapitalom, ustvarjenim v mojih podjetjih, brez kreditnih plasmajev iz bančnega sistema".

Leta 2013 ga je vlada Alenke Bratušek imenovala za častnega konzula Slovenije v Sydneyju.

Mlekarno bi vrnil na pota stare slave

Pred natanko letom dni je vstopil tudi v domačo živilskopredelovalno industrijo. Prek družbe RRC je kupil Pomurske mlekarne, tretjo največjo slovensko mlekarno, ki letno predela 65 milijonov litrov mleka, skoraj v celoti od pridelovalcev iz Slovenije.

Za večinski delež v družbi, ki ima 125 zaposlenih in ustvari 35 milijonov evrov prihodkov, je odštel okoli 2,5 milijona evrov. Odkupil ga je od Delavske hranilnice, ki je v lastništvo mlekarn vstopila v obdobju prisilne poravnave in jo rešila pred stečajem. Za preostale delnice je porabil še dodatnih nekaj manj kot dva milijona evrov.

Pomurske mlekarne
Pomurske mlekarne
STA

Ob nakupu deleža se je Tomažin zavezal k razvoju mlekarn ter zagotavljanju nadaljnje rasti in finančne stabilnosti. Zadržal naj bi obstoječe število zaposlenih, načrtuje pa tudi dodatna vlaganja v posodobitev proizvodnje. V prihodnjih letih namerava tudi posodobiti in osvežiti paleto izdelkov in krepiti ugled lastne blagovne znamke.

Pomurske mlekarne so trenutno njegova največja naložba v Sloveniji, ob nakupu pa je postal tudi direktor mlekarne.

Kupil gorski center na Voglu

Vlagal je tudi v turizem, natančneje v priljubljena slovenska smučišča.

Konec leta 2015 je za milijon evrov kupil večinski lastniški delež v podjetju Žičnice Vogel, ki upravlja gorski center na Voglu. Manj kot leto dni pozneje je Tomažin na dražbi za dobrih 800 tisoč evrov kupil skoraj 40-odstotni lastniški delež v družbe RTC žičnice Kranjska Gora in postal njen največji posamični lastnik. Pozneje je delež prodal.

Za zdaj ostaja lastnik Vogla, enega od redkih gorskih centrov, kjer v poletni sezoni naštejejo več obiskovalcev kot v zimski. O poslovanju podjetja v lanskem letu še ni nobenih podatkov. V letu 2017 pa je ustvarilo nekaj manj kot 4,5 milijona evrov prihodkov in okoli 800 tisoč evrov čistega dobička.

Vogel
Vogel
/

Članek prvotno objavljen na strani siol.net