Janez Janša je zemljišče v Trenti, ki ga je v prvih mesecih svoje prve vlade prodal za dobrih 131 tisoč evrov, le slabo desetletje pred tem kupil za slabih 4.600 evrov, torej po 30-krat nižji ceni.
To je po naših informacijah ena od ugotovitev preiskave v zadevi Trenta, v kateri se je sojenje včeraj nadaljevalo na celjskem sodišču. Tam bi moralo tožilstvo predstaviti obtožnico proti prvaku SDS in še dvema obtoženima zaradi sporne prodaje Janševega zemljišča v Trenti. Toda do njenega branja v petih urah ni prišlo. Obramba obtoženih je namreč že pred tem podvomila v postopek imenovanja obeh sodnikov porotnikov in imenovanje predsednice senata Cvetke Posilovič. O njihovi izločitvi bo zdaj odločalo vrhovno sodišče.
Kot smo že poročali, ima v zadevi Trenta ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče. Na njem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je zemljišče del Triglavskega narodnega parka, je na njem dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, ne pa tudi gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.
Toda danes razkrivamo nekatera nova dejstva v tej zadevi.
Preberite še:
Afera Trenta: izločili dokaze, obremenilne za Janšo
Zemljišče kupil za drobiž, prodal pa za 131 tisočakov
Do zdaj je bilo znano, da je Janša zemljišče v Trenti kupil leta 1992, ko je vodil ministrstvo za obrambo. Toda po naših podatkih je zanj plačal vsega skupaj 1,1 milijona takratnih tolarjev, torej 4.590 evrov, četudi je vedel, da na zemljišču na območju Triglavskega narodnega parka ne more graditi. O tem se je namreč seznanil iz lokacijske informacije, ki jo je pridobil.
Kljub temu je Janša zemljišče leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov, torej po skoraj 30-krat višji ceni. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, ki je bilo lastniško povezano z nekdanjim članom uprave NLB Slavkom Jamnikom. Dva meseca pozneje je zemljišče končalo v rokah Imosa. V istem času je to gradbeno podjetje od Janše odkupilo manjše stanovanje v Ljubljani, nato pa mu za 236.100 evrov prodalo trisobno stanovanje v središču prestolnice.
Bistvo: brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja.
Pri tem je Janša po ugotovitvah preiskovalcev ves čas vedel, da je cena, po kateri je prodal zemljišče, precej višja od njegove dejanske vrednosti. Že komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč prišla do podatka, da je Janša slaba štiri leta prej, septembra 2001, v bližnjem Bovcu kupil komunalno opremljeno hišo s 139 kvadratnimi metri neto tlorisne površine. Zanjo je skupaj s bližnjim zemljiščem plačal 60.700 evrov.
Za primerjavo: to je 70.000 evrov manj od cene, po kateri je Imosu prodal nezazidljivo zemljišče, ki se nahaja le 20 kilometrov stran.
Kako so tekli posli
Preberite še:
Bo nepremičninski posel v Trenti rešil Janeza Janšo?
Posrednik le krinka za Imosov denar
Kot je znano, je bilo uradni kupec zemljišča podjetje Eurogradnje. Toda denar za ta posel je podjetju zagotovil Imos. Dva meseca pred nakupom, maja 2005, je namreč Imos podjetju Eurogradnje nakazal dobrih 200 tisoč evrov.
Uradno je šlo za predujem po pogodbi za gradnjo objekta v Fiesi. A po ugotovitvah preiskovalcev je bila to le krinka, pod katero je Imos zagotovil denar za Janševo zemljišče. V Imosu so namreč obveznosti do Eurogradenj, tudi pri projektu v Fiesi, že prej tekoče in sproti plačevali, zato za naknadni predujem ni bilo nobenega ekonomskega razloga.
Marca 2005 je Imos Janši prodal stanovanje na Komenskega ulici v Ljubljani, za katerega je moral takratni predsednik vlade plačati 236 tisoč evrov. Del tega zneska je po ugotovitvah preiskovalcev poravnal z denarjem, ki ga je od istega Imosa prejel za zemljišče v Trenti.
Tožilstvo zato nekdanjemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu, tedanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janši očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.
Tožilstvu ni uspelo prebrati obtožnice
Sojenje se je sicer včeraj nadaljevalo po letu in pol od zadnjega predobravnavnega naroka v zadevi. V tem času je moralo sodišče dvakrat odločati o zahtevi obrambe za izločitev nekaterih dokazov. Šlo je za podatke o telefonskih komunikacijah in bančnem prometu. Odločitev, da se tej zahtevi ugodi, dokaze pa izloči, je postala pravnomočna v začetku februarja. Še štiri mesece je trajalo, da je celjsko sodišče v zadevi razpisalo glavno obravnavo.
Ko se je ta včeraj začela, obramba pa je podvomila v nepristranskost sodnega senata, je postopek odločanja o sodnici in porotnikih prišla pojasniti kar predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli. Zatrdila je, da se je sodišče pri imenovanju senata odločalo na podlagi sodnega reda. Predsednica senata Posilovič je bila po njenih besedah edina od treh razpoložljivih sodnikov na celjskem sodišču, ki obravnava specializirane kazenske zadeve.
Poudarila je, da so se pri določitvi sodnikov porotnikov držali abecednega vrstnega reda, da pa so nekatere porotnike, ki bi prišli na vrsto, morali razbremeniti zaradi preobremenjenosti. Nato si je sodišče vzelo še dodatno uro odmora, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je na koncu vložil zahtevo za izločitev vseh članov senata.
Policija je sicer ovadbo v zadevi Trenta vložila že leta 2013. Leto dni pozneje se je začela sodna preiskava, ki je zaradi pridobivanja različnih izvedenskih mnenj trajala kar pet let. Jeseni 2020 je specializirano državno tožilstvo proti Janši, Kastelicu in Gantarju vložilo obtožnico, ki je dve leti zatem postala pravnomočna. Kot smo že poročali, so nadaljevanje sojenja v zadnjih dneh spremljali intenzivni napadi SDS na višjega državnega tožilca Boštjana Valenčiča, ki je vložil obtožnico, a mu je včeraj ni uspelo prebrati.
