Avstrijsko vrhovno sodišče, ki je na mizo prejelo tožbo neke ženske z območja avstrijske Koroške, je pod črto namreč odločilo, da za posameznika osebnostne pravice veljajo tudi po smrti.
Korošica je zoper svojo svakinjo vložila tožbo, ker so družinski grob premikali brez njenega soglasja. V grobu ležita tožničina mama in brat, torej tašča in soprog njene svakinje. Do zagate je prišlo, ko je bilo treba na pokopališču razširiti cesto, a je razširitev oviral ravno ta družinski grob. Ko se je nekega dne sprostil prostor ob grobu oziroma, kot so zapisali pri Kleinezeitung, je postal »na voljo grob na desni,« je svakinja soglašala, da gomilo skupaj z nagrobnim kamnom prestavijo za približno 60 centimetrov v desno. To je obenem pomenilo, da se zadnje počivališče tašče oziroma tožničine mame ni več v celoti nahajalo pod kamnito ploščo, kar se je tožnici zdelo nedopustno. Zahtevala je, da se celoten družinski grob vrne v prvotno stanje. Svojo pravico je poiskala na sodišču, vrhovno sodišče pa ji je prikimalo.
Na vrhovnem sodišču so v obrazložitvi sodbe med drugim zapisali, da »nepooblaščen premik grobnice« pomeni »kršitev posmrtnih osebnostnih pravic, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva.« Vprašanji, kot sta pokop umrlega in zasnova groba, sta po njihovih navedbah v domeni svojcev tega pokojnika, zato bi morali za soglasje prositi tudi tožnico. V odločitvi, kot je premik grobnice, bi morali po njihovi razlagi skupaj odločiti vsi svojci osebe, ki leži v tej grobnici. Navedli so tudi, da premik grobnice družinskega groba predstavlja kršitev osebnostnih pravic, ki veljajo tudi po smrti osebe, ki je tam pokopana.
