Kamnolom Verd, ki se nahaja južno od Vrhnike, streljaj od primorske avtoceste, je eden najpomembnejših v državi. Tolčenec, ki ga delajo tam, se uporablja pri gradnji in obnovah železniških prog. Nekatere druge materiale iz tega kamnoloma gradbinci uporabljajo pri gradnji cest in nasipov pred poplavami.
Kdor obvladuje Kamnolom Verd, ima torej veliko vlogo tudi pri več sto milijonov evrov vrednih državnih infrastrukturnih projektih. Toda edini lastnik kamnoloma, Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki je del skupine Slovenskih železnic, je minuli teden doživel hladen tuš. Državni inšpektorji so mu namreč z odločbo odredili, da mora zaustaviti izkope v kamnolomu.
Šli smo po sledi teh informacij in ugotovili, da se v ozadju skriva precej večja zgodba. Kamnolom Verd namreč že leto dni deluje, ne da bi za to imel koncesijo, česar zakonodaja ne dovoljuje. Pogoj za to, da bi na železnicah lahko dobili zeleno luč za nadaljnje izkope v Verdu, je širitev območja kamnoloma. Ta pa je mogoča le, če bo občina Vrhnika zanj sprejela podrobni prostorski načrt (OPPN).
Toda pri tem se zapleta z odkupi zemljišč. Ključna so v lasti podjetnika Marjana Pišljarja, nekoč širši javnosti najbolj znanega kot posojilodajalca Damijana Jankovića. Medtem ko širitev stoji, se za nakup edinega večjega kamnoloma v državni lasti zanimajo potencialni kupci. Eden od njih je Mladen Milanović Kaja, najbogatejši tajkun iz Republike Srbske.
Kdo torej vodi igro okrog Kamnoloma Verd? Kaj je njen končni cilj? In kako je sploh mogoče, da je kamnolom leto dni deloval brez koncesije?
Obvestilo partnerjem: izkope ustavili zaradi "višje sile"
Da Kamnolom Verd že od junija 2023 nima več koncesije za izkoriščanje apnenca, so nam prejšnji teden potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak. Pri tem so bili jasni: "Ko pogodba ne velja več oziroma je potekla koncesija, izkoriščanje ne sme potekati." A temu ni bilo tako. Po naših podatkih so se izkopi in miniranja v Verdu zaustavila šele pred letošnjimi prvomajskimi prazniki.
Minuli teden so tako nekateri kupci iz kamnoloma dobili obvestilo, da zaradi "višje sile" do nadaljnjega ne morejo prevzemati materialov. To se je zgodilo po tem, ko so v Verdu dobili odločbo države. Kot smo neuradno izvedeli, imajo v kamnolomu, ki je začel delovati že konec 19. stoletja, še za dva meseca zalog. Te naj bi kupovali posamezni izbrani kupci.
Zakaj je kamnolom delal brez koncesije? Na SŽ, ki jih vodi Dušan Mes, poudarjajo, da je Kamnolom Verd strateškega pomena za državo. Na ministrstvo so poslali dve vlogi: eno za pridobivanje materiala na sedanjem območju kamnoloma, drugo pa za pridobitev nove rudarske pravice za širitev tega območja. Ta je bila uvrščena tudi na prednostni seznam, kar je železnicam omogočal zakon o obnovi, sprejet po lanskih poplavah. V njem je tudi poseben člen, po katerem se lahko vloge prednostno obravnava "zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na državni in občinski infrastrukturi ter vodotokih na prizadetih območjih".
Konec marca je ministrstvo na seznam uvrstilo štiri vloge: poleg Verda bi širili še kamnolome Liboje, Andraž in Pletovarje. Tudi zato, poudarja Mes, so na SŽ prepričani, da lahko v Verdu še naprej tečejo izkopna in druga dela.
Preberite še:
Slovenske železnice prodale zemljišče svojemu odvetniku. Od kje mu denar?
Ključe do usode kamnoloma ima v rokah Pišljar
Medtem je Kamnolom Verd državo zaprosil tudi za 30-mesečno podaljšanje obstoječe koncesije. To je storil na podlagi interventnega zakona, ki so ga poslanci lani sprejeli zato, ker je bilo ministrstvo (takrat ga je vodil Uroš Brežan) zasuto z vlogami kamnolomov za pridobitev novih oziroma podaljšanje starih koncesij. Zakon je stopil v veljavo isti mesec, ko se je iztekla koncesija za Verd.
Kamnolom Verd je lani zaradi povečanega povpraševanja, ki je posledica velikih državnih infrastrukturnih projektov, dosegel rekordne rezultate. Prodal je za 875 tisoč ton kamnitih agregatov, ob tem pa ustvaril 6,6 milijona evrov prihodkov in kar 1,5 milijona evrov čistega dobička. Toda zalog zmanjkuje. Dosedanje območje kamnoloma, ki zajema 30 hektarjev, je praktično v celoti že izkoriščeno, zato ga na železnicah želijo razširiti. S tem bi si zagotovili zaloge za okoli deset let delovanja.
Ti načrti zdaj stojijo na mestu. Zanje bi namreč morala občina sprejeti nov OPPN, ki bi predvideval tudi gradnjo nove, širše dovozne ceste do kamnoloma. Ta je tudi del projekta izgradnje južne vrhniške obvoznice. Nova cesta bi tako prečkala tamkajšnjo industrijsko cono, natančneje kompleks, v katerem je nekoč deloval tovarna Liko Vrhnika, zato bi morala nekatera od tamkajšnjih zemljišč občina odkupiti.
A tu se zapleta. Od leta 2016 je namreč lastnica teh zemljišč družba Metalka Commerce, za katero stoji Marjan Pišljar. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Pišljar zahteval odkup zemljišč po ceni, ki so nekajkrat višje od tržnih, na kar občina ne želi pristati.
Preberite še:
Najbogatejši Dodikov tajkun na pohodu po Ljubljani
Kdo vse bi kupil Kamnolom Verd
To pod vprašaj postavlja nadaljnjo usodo kamnoloma. Pri tem velja poudariti, da se je prav Pišljar pred leti že zanimal za lastniški vstop v Kamnolom Verd. Takrat ga je zamikal skoraj 30-odstotni delež kamnoloma, ki je ostal v stečajni masi SCT. Leta 2012 ga je na dražbi odkupil SŽ-ŽGP.
Poslovni rezultati družbe Kamnolom Verd
Tudi v zadnjem času okrog Kamnoloma Verd krožijo nekateri potencialni kupci. Po naših informacijah se je pred meseci za nakup zanimal Mladen Milanović Kaja, ki ima v Sloveniji v lasti Komunalno podjetje Ljubljana (KPL), zapuščeno gradbišče trgovskega centra v ljubljanskem športnem parku Stožice in več drugih nepremičnin v prestolnici.
Po ocenah ljudi iz gradbene panoge bi lahko vrednost Kamnoloma Verd, ki bi imel dolgoročno koncesijo za delovanje na razširjenem območju, presegala 30 milijonov evrov. Precej manj pa bi bil vreden, če te koncesije ne bi imel. Dušan Mes je sicer včeraj odločno zanikal, da bi bili na SŽ pripravljeni prodati Kamnolom Verd. Prav tako je zatrdil, da se o tem trenutno ne pogovarjajo z nikomer.
