Na CD-ju prinesla rentgenske slike zdravniku, ta jih ni mogel prebrati

Tudi v zdravstvu se še poslužujejo tehnologij, ki jih v 21. stoletju uporabljajo le še redki. Mnogi pacienti namreč slike radioloških preiskav še vedno dobivajo na CD-jih, čeprav je praktično nemogoče kupiti računalnik s CD predvajalnikom. Na portalu predlagam vladi je ena od uporabnic zapisala: 14 dni nazaj sem bila na rtg slikanju, kjer so mi po slikanju dali CD s slikami. Kaj naj s tem počnem? Sem nesla osebni zdravnici in pravi da ne more odpreti, ker tako kot jaz tudi ona nima več računalnikov s CD enoto. In ta CD naj zdaj hranim doma? Zato vladi predlaga naj se vse rentgenske slike nalagajo v sistem Zvem, ki bi jo lahko odprl kdorkoli brez posebnih programov.

Preiskave bodo na voljo vsem

Večina uporabnikov portal je predlog podprla, vlada pa še ni odgovorila. Obrnili smo se na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so nam pojasnili, da se tudi v tej smeri vendarle nekaj premika. Kot so nam odgovorili na NIJZ-ju, se vzpostavlja  centralno odložišče vseh radioloških preiskav, ki so nastale v Sloveniji, tako da bo izmenjava gradiv za izvajalce zdravstvene dejavnosti na voljo v kratkem. Nastala bo zbirka vsega slikovnega radiološkega materiala, ki bo omogočala izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ne glede na ustanovo, v kateri se pacient zdravi, univerzalni dostop do radioloških preiskav znotraj zNET omrežja. Projekt v celoti financira Evropska unija v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg dostopa za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, pa bodo s projektom preprečili tudi podvajanje radioloških preiskav. S centralno zbirko slikovnega materiala naj bi dosegli večjo preglednost nad ponavljajočimi se preiskavami, s tem pa tudi zmanjšati količino sevanja, ki mu je izpostavljen pacient. S projektom bodo tudi zmanjšali stroške hrambe podatkov in seveda izvažanju in uvažanju preiskav na CD-je, DVD-je in USB ključe.

Izvajalci imajo že možnost izmenjave preiskav

Večina izvajalcev zdravstvenih dejavnosti pa za izmenjavo radioloških preiskav uporablja NIJZ-jevo informacijsko rešitev Teleradiologija, ki prav tako omogoča izmenjavo in pregled  radioloških preiskav. Sistem deluje že dobrih deset let, vsak mesec pa se prenese okoli 10 000 enot radiološkega gradiva. Vendar v ta projekt niso vključeni vsi izvajalci.

Načrtovan je tudi dostop do radioloških preiskav tudi za državljane v portalu zVEM in bo na voljo v bližnji prihodnosti. Poleg vzpostavitve centralne rešitve pa bo dostopnost radioloških preiskav v veliki meri odvisna tudi od samih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bodo slike morali posredovati v centralno odložišče, še pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Zapleti z digitalizacijo zdravstva

Sicer pa se z digitalizacijo zdravstva že dolgo časa zapleta. Ministrstvo za zdravje je še pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana predstavilo strategijo digitalizacije zdravstva 2022–2027. Takrat je bila želja zdravstveni sistem čim bolj digitalizirati do 1. januarja 2024. Cilj je bil vpeljati e-karton, do katerega bi lahko dostopal tako izbrani osebni zdravnik kot zdravniki specialisti, pa tudi zasebniki, če bo posameznik koristil njihove storitve. Prvi poskus je klavrno propadel.

Gre za 10 milijonov evrov vreden projekt vzpostavitve tako imenovanega elektronskega kartona, ki bo vse bolnikove podatke združil v eno bazo. Vanj bo lahko vstopal tudi sam pacient, zdravniku pa bodo na vpogled zgodovina bolezni, alergije, predhodne terapije, ki se bodo vpisovale prek terapevtskega lista. Vse to bi olajšalo in pospešilo obravnavo pacientov v javni mreži.

Nasprotovanje sindikatov

Lani spomladi je ministrstvo pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel ponovno poskusilo s prenovljenim zakonom, vendar se tudi v tem primeru zapleta. Sindikati namreč močno nasprotujejo vladnemu predlogu, da z digitalnimi podatki upravlja gospodarska družba, ne javni sektor. Poleg tega pa je portal Necenzurirano pred kratkim poročal, da so na ministrstvu za zdravje razpis za 10 milijonov evrov vreden projekt elektronskega kartona prilagodili vnaprej izbranemu ponudniku. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso nikogar favorizirali. Neizbrani ponudniki storitev pa še naprej trdijo nasprotno.