Zakaj niso vsi referendumi na en dan v letu?

Na portalu predlagam.vladi.si, ki omogoča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah, uporabniki spleta pogosto predlagajo, kaj bi lahko bilo v državi drugače. Med zadnjimi pobudami tako izstopa predlog, ki se nanaša na zakonodajo in referendume. 

Kot je pojasnil predlagatelj, se je za pobudo odločil, ker meni, da "politiki klonijo pred lobisti in kapitalom. S tem bi pravico odločitve prevzeli nase državljani, ki razmišljajo s kmečko pametjo".

##ARTICLE-1844280##

Več referendumov na isti dan

"Zakon bi temeljil na vzoru Švice, kjer je tako odločanje že dolgoletna praksa. Sedaj pa politiki brez vednosti državljanov sprejemajo odločitve za katere nimajo pooblastil ali pa bi za državljane pomenilo kratenje pravic in nepopravljivo škodo. S tem zakonom pa bi Evropskemu parlamentu dali jasno vedeti, da Slovenija ni marioneta in v lasti lobistov in koglomeratov," je zapisal.

Kot primer je navedel direktivo Evropske unije, da Slovenija ne bo dobila dveh milijard sredstev, če ne bo spremenila politike upokojitve. "Matematično to pomeni, da bi dobili 2.000 evrov na osebo, ogoljufali pa bi 1.5 milijona državljanov, da bi se še kasneje upokojevali. Mislim, da Slovenija tega denarja ne potrebuje," je prepričan predlagatelj.

##ARTICLE-1844463##

Glede referendumov je predlagal, da se zaradi stroškov, resnosti in nujnosti razpišejo skupinsko vsaj štirje hkrati. Prav tako meni, da preden referendumi ne bodo zaključeni, Slovenija ne bi smela dati Evropski uniji zelene luči, da je zakon sprejet.

Ministrstvo: odločitev Slovenije, da postane članica EU, je pomembno vplivala tudi na slovenski pravni red

Odgovor na njegov predlog so pripravili na ministrstvu za javno upravo, ki je resorno pristojno za pripravo predlogov in neobveznih pravnih mnenj glede uporabe določb zakonov s področja volilne in referendumske zakonodaje na državni in lokalni ravni.

Kot so pojasnili je odločitev Slovenije, da postane članica Evropske unije (EU), pomembno vplivala tudi na slovenski pravni red. Slovenija je, enako kot druge države kandidatke za vstop v EU, že med pripravami na polnopravno članstvo začela postopno usklajevati slovensko zakonodajo s pravom Evropske unije. Da bi lahko pravne akte in odločitve Evropske unije uporabljali v skladu s pravno ureditvijo Evropske unije, je bilo treba spremeniti tudi Ustavo Republike Slovenije, ki je v ta namen dobila nov 3. a člen.

Enotnost in doslednost prava EU

"Načelo primarnosti (tudi "prevlada" ali "nadrejenost") prava Evropske unije (EU) temelji na tem, da v primeru navzkrižij med vidikom prava EU in vidikom prava države članice EU (nacionalnega prava) prevlada pravo EU. V nasprotnem primeru bi države članice EU lahko preprosto omogočile, da bi njihovi nacionalni predpisi prevladali nad primarno ali sekundarno zakonodajo EU, izvajanje politik EU pa bi postalo neizvedljivo," so poudarili.

Doktrina primarnosti prava EU je, kor so dodali, temeljni steber pravnega reda EU, njen cilj pa je zagotoviti enotnost in doslednost prava EU. Sodišče Evropske unije formalno vztraja, da je pravo EU absolutno nadrejeno nacionalnemu pravu in da morajo nacionalna sodišča to nadrejenost upoštevati pri svojih odločitvah.

Veljavni zakon že dopušča možnost več referendumov na isti dan

V zvezi s predlogom predlagatelja za izvedbo več referendumov hkrati, so poudarili, da so v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) določeni številni roki, v katerih se morajo izvajati oziroma opraviti referendumska opravila. Namen teh rokov je zagotoviti ustrezen čas za tehnične priprave (sestava volilnega imenika, imenovanje volilnih organov) in čas, da se volivci seznanijo s predmetom referendumskega odločanja. Vsa ta opravila, ki jih zakon imenuje referendumska opravila, morajo biti opravljena v določenih rokih, ki morajo biti določeni jasno, da ni dvoma, kako morajo naslovljenci ravnati.

To je, kot so navedli, pomembno, da se referendumski postopek odvija hitro in da si posamezne faze oziroma opravila kontinuirano sledijo. Tako kot pri volitvah mora tudi pri referendumu po določenem času, predvidenem za referendumska opravila, slediti glasovanje, ko volivci odločajo o predmetu referenduma.

ZRLI med drugim določa, da se za dan glasovanja na referendumu določi nedelja ali drug dela prost dan. Na isti dan glasovanja se že po veljavni zakonski ureditvi lahko razpišeta dva ali več referendumov. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja pa ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni.

Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Pri razpisu referenduma tako že veljavni zakon dopušča možnost, da se več referendumov izvede na isti dan. Praviloma mora takšno odločitev potrditi dve tretjini navzočih poslancev.

ZRLI ureja štiri različne vrste referendumov

ZRLI ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.

Referendumi se razpišejo na pobudo različnih predlagateljev in v različnih fazah sprejemanja različnih aktov: spremembe ustave, spremembe zakona, podpisa mednarodne pogodbe oziroma zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Dodatno ZRLI ureja še posvetovalni referendum, v primeru katerega se postopek za sprejem akta iz pristojnosti Državnega zbora sploh še ni začel.

Nameni navedenih vrst referendumov so različni. Veljavna ureditev Državnemu zboru v vsakem posamičnem primeru prepušča proste roke, da pri razpisu referenduma dan glasovanja določi po pravilu, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni.

Državni zbor tako v vsakem primeru posebej določa dan glasovanja in ima tudi že sedaj možnost, da na isti dan razpiše več referendumov.

V zvezi s predlogom, ki se nanaša na primarnost prava EU, posledično tudi članstva Republike Slovenije v EU, vlada meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Izvedba več referendumov hkrati, torej na isti dan, pa je mogoča že po veljavni zakonodaji, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

Poleg navedenega je v zvezi s spremembami ustave in temeljne volilne in referendumske zakonodaje potrebna kvalificirana večina v državnem zboru (2/3 absolutna večina), zato mora biti predlog rešitev ne le strokovno utemeljen, temveč tudi rezultat širokega strokovnega, javnega in političnega konsenza, so sklenili na ministrstvu za javno upravo.

Predlog lahko oddate tudi vi

Predlagam.vladi.si je spletno orodje, s katerim želi vlada prebivalstvo vključiti v oblikovanje politik in ga spodbuditi k posredovanju pobud in izmenjavi mnenj. Registrirani uporabniki lahko oddajo predlog, o katerem potem teče razprava, nakar sledi glasovanje. Glasujejo lahko registrirani uporabniki, in sicer le enkrat.

##ARTICLE-1844350##

Če predlog ob sodelovanju vsaj 5 odstotkov vseh registriranih uporabnikov prejme vsaj 50-odstotno podporo, se posreduje pristojnemu organu, ki pripravi stališče, v katerem pojasni razloge za primernost/neprimernost predloga. Če meni, da je predlog dober in primeren za nadaljnjo obravnavo, napove nadaljnje postopke.