Poglejmo konkretno: v mandarinah iz Hrvaške so ugotovili presežno vrednost pesticida klorpirifosa, v soji iz Argentine presežno vrednost pesticida klotianidina, v zamrznjenih jagodah iz Grčije pa presežno vrednost pesticida propamokarba. V korenju, ki so ga pridelaliv zelenjadarstvu v Voklem, prodajali pa tudi prek Kmetijske zadruge Cerklje, je bila odkrita težka kovina – kadmij. Med drugim so ga 40 kilogramov zaužili otroci enega od vrtcev na Gorenjskem. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so starše pomirili in dejali, da kratkotrajna izpostavljenost nekoliko povečanim vrednostim kadmija ne bi smela prinašati tveganja za zdravje.
Kaj je krivo za kadmij v hrani? »To je posledica onesnaženosti tal in vode tako iz naravnih virov kot iz antropogenih dejavnosti. Kadmij v zemlji in vodi prehaja v rastline in vodne organizme ter se akumulira v prehranski verigi,« pojasnjuje inštitut.
Na kaj vpliva ta težka kovina?
Po navedbah NIJZ kopičenje kadmija v ledvicah povzroča okvaro tega organa, ki posledično začne izločati beljakovine, sladkorje in aminokisline v urin. Natančneje, njegovo kopičenje v telesu povzroča »motnje v metabolizmu kalcija, fosforja in vitamina D, posledično pa osteomalacijo (zmanjšana mineralizacija in mehčanje kosti) ali osteoporozo (izguba gostote in krhkost kosti). Ni povsem jasno, ali se to pojavi zaradi predhodne okvare ledvic ali neposrednega vpliva kadmija,« poroča NIJZ.
Problem pesticidov
Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene preprečevanju razvoja, nadzorovanju ali uničevanju škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi ter neželenimi vrstami rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Obstaja več kot 1000 aktivnih snovi, registriranih kot pesticidi, z njihovo kombinacijo pa dobimo kar več kot 16.000 različnih pesticidov, ki so danes na trgu.
Če smo manjšim koncentracijam izpostavljeni dlje časa, lahko pride do kroničnih zastrupitev; težki toksični učinki prizadenejo živčevje, krvotvorne in spolne organe, ledvice, jetra, posledice so lahko tudi hormonske motnje in okvara plodu med nosečnostjo ter razvojne motnje in rak, je navedeno na spletni strani NIJZ. Ob tem Slovence skrbi, kaj imajo v svojem hladilniku, zato smo pri pristojnih organih preverjali, kako poteka nadzor in koliko spornih živil je morda še dostopnih na slovenskih trgovskih policah.
Kaj in koliko delajo inšpekcije?
Temeljno načelo zakonodaje na področju varnosti hrane je, da je primarna odgovornost za varnost živil vedno na strani izvajalcev dejavnosti. Ti imajo notranje kontrole, s katerimi zagotavljajo, da so živila, ki jih dajejo na trg, varna. »V okviru notranjih kontrol preverjajo skladnost surovin ter ustreznost proizvodnih postopkov in tudi končnih izdelkov. Če nepravilnosti ugotovijo v času proizvodnega procesa, takšno živilo sploh ne pride na trg. Če nepravilnosti ugotovijo kasneje, ko je živilo že v prometu, morajo izvajalci dejavnosti izvesti postopke umika/odpoklica,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
V naši državi se z varnostjo hrane ukvarjajo: Zdravstveni inšpektorat RS na področju prehranskih dopolnil, otroške hrane, živil za posebne zdravstvene namene in energijsko omejenih diet; Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na področju vina in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na področju vseh preostalih živil.
Po pojasnilih MKGP se nadzor izvaja tako z inšpekcijskimi pregledi kot vzorčenji, in sicer tako v notranjem prometu kot ob uvozu. »Obe vrsti nadzora se izvajata v skladu z rednim letnim načrtom, ki je osnovan na podlagi ocene tveganja, vedno pa se določen del kadrovskih in finančnih sredstev nameni za dodatne oziroma izredne nadzore,« protokole opisuje ministrstvo.
(Ne)varno
Dejstvo je, da absolutne varnosti hrane ni mogoče zagotoviti, izpostavlja ministrstvo, »vendarle lahko trdimo, da je v Sloveniji hrana varna, kar potrjuje majhen delež neskladnih rezultatov analiz uradnega monitoringa in majhno število prijav zastrupitev s hrano«, poudarjajo.
Tudi trenutno povečano število objav o neskladnih živilih, ki vznemirjajo marsikoga, je posledica spremenjenega načina obveščanja, ki se je začel izvajati v mesecu oktobru. »UVHVVR namreč javnost obvešča o vseh neskladnih živil, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora, ne glede na to, ali je živilo na podlagi ocene tveganja ocenjeno kot varno ali nevarno, ter ne glede na to, ali je živilu že potekel rok uporabnosti. Poleg obvestil v zvezi z uradnimi vzorci UVHVVR povzema tudi vse odpoklice nevarnih živil, ki jih izvajajo izvajalci dejavnosti. Ti odpoklici so posledica ugotovljenih neskladnosti, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in so jih izvajalci dejavnosti ugotovili v okviru svojih notranjih kontrol ali pa so bili sproženi zaradi informacije, ki so jo prejeli prek sistema EU RASFF (izvor nevarnega živila je bila druga država članica ali pa tretja država),« so pojasnili.
Poleg tega je, so poudarili, zakonodaja na področju varnosti živil EU med strožjimi na svetu, kar pomeni, »da so kriteriji za številne dejavnike tveganja, kot so npr. težke kovine, določeni na osnovi ALARA-principa, kar pomeni 'tako nizko, kot je razumno možno doseči'. Poleg tega veliko živil, ki so na podlagi ocene tveganja sicer ocenjena kot nevarna, ne predstavlja avtomatsko tudi takojšnjega tveganja za zdravje ljudi,« so dejali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dodali, da gre za živila, ki so ocenjena kot nevarna zaradi njihovih dolgotrajnih učinkov na zdravje, ob predpostavki, da bi jih ljudje uživali daljše časovno obdobje. »Zato je pomembno, da se z notranjimi kontrolami izvajalcev dejavnosti kot tudi z rednim spremljanjem s strani UVHVVR čim prej ugotovi prisotnost takšnih živil in se tudi odstranijo iz prometa,« poudarja MKGP.
Nadzor je pokazal ...
UVHVVR je v okviru letnega programa spremljanja živil na vstopni točki pri uvozu v letu 2022 sicer odvzela 5311 uradnih vzorcev, leta 2021 5395 vzorcev, leto pred tem pa 5174. Preverjali so kemijske parametre, mikrobiološke parametre, poleg tega pa še radionuklide, gensko spremenjene organizme in parametre za preverjanje skladnosti označb (hranilna vrednost, vitamini, sol, alergeni). Leta 2021 je bilo število odvzetih vzorcev 5395, leto prej pa 5174.
Po navedbah ministrstva UVHVVR izvaja uradni nadzor tudi na podlagi: pojava neskladnih rezultatov vzorcev, odvzetih v okviru uradnega nadzora UVHVVR kot tudi nosilcev živilske dejavnosti; ugotovitev inšpektorjev v okviru pregledov nosilcev dejavnosti, informacij, prejetih prek sistema EU RASFF (prek tega sistema se države članice obveščajo o neskladnih in nevarnih živilih), EU-koordiniranih nadzorov, ko Evropska komisija organizira preverjanje določene problematike, prijav strank, potrošnikov ali nosilcev živilske dejavnosti. Lani so na podlagi naštetih povodov odvzeli 241 vzorcev, predlani 290, leta 2020 pa 146 vzorcev.
Poleg tega so inšpektorji za hrano in uradni veterinarji leta 2020 izvedli 8370 pregledov v obratih, ki se ukvarjajo z živili, od tega 3427 v obratih javne prehrane, leta 2021 7116 pregledov, od tega 3870 v obratih javne prehrane, ter leta 2022 5936 pregledov, od tega 1879 v obratih javne prehrane.
Lani je bilo torej pregledov občutno manj. Vzroke upada števila pregledov v zadnjih dveh letih gre pripisati tudi številnim nadzorom, ki so potekali ob spremljanju spoštovanja posebnih odlokov v času epidemije covida, so pojasnili na ministrstvu.
K odpoklicem in kaznim
Po njihovih informacijah je bilo odpoklicev lani 124, leta 2021 135, leta 2020 106, letos do sedaj pa 108. Pri teh statistikah je pomembno vedeti, izpostavlja ministrstvo, da vse objave oziroma odpoklici niso posledica ugotovitve nevarnih živil v Sloveniji, ampak so bila nevarna živila po poreklu iz drugih držav članic oziroma iz tretjih držav.
So pa za kršitelje predvidene tudi globe. Z od 15.000 do 32.000 evrov se kaznuje pravno osebo, če daje v promet živila, ki niso varna, enaka kazen doleti tiste, ki ne izvedejo umika in odpoklica. Z globo od 3000 do 10.000 se za prej omenjene prekrške obremeni tudi samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Globa v višini od 1500 do 2000 evrov se izreče tudi odgovorni osebi pravne osebe ali odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika.
