Darko Horvat, nekdanji lastnik skupine Aktiva, velja za največjega domačega privatizacijskega tajkuna. Nekoč je ljudem za vsak lastninski certifikat obljubljal tisoč nemških mark, a so ti ostali praznih rok. Premoženje Aktive je Horvat umaknil v davčne oaze, za skupino in povezanimi podjetji pa je ostalo 170 milijonov evrov neplačanih dolgov do bank.
Zadnjih 15 let je Horvat živel med Slovenijo, Londonom in Švico, kjer si je za 37 milijonov evrov kupil vilo v mondenem letovišču St. Moritz. Medtem ko je specializirano državno tožilstvo proti Horvatu zahtevalo uvedbo sodne preiskave, o njegovih novih poslih ni bilo znanega praktično ničesar. Prav tako ni bilo nobenih sledih za denarjem nekdanje Aktive in njenih vlagateljev. Do zdaj.
Danes namreč razkrivamo, da se je Horvat v ZDA in Izraelu, kjer ima že vrsto let odlične povezave, lotil novega projekta. Svoj denar je začel vlagati v podjetja na področju umetne inteligence (AI). Pri tem pa mu pomagajo tudi nekateri nekdanji vodilni menedžerji Aktive.
Preberite še:
Janšev odvetnik v službi največjega domačega tajkuna
Stari prijatelji iz Aktive spet skupaj
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili iz ZDA, je tako razvidno, da je Darko Horvat postal drugi največji delničar investicijskega podjetja Global AI, ki ima sedež na Floridi. To podjetje, ki se ukvarja z iskanjem prevzemnih tarč v tehnološki panogi, je februarja letos ameriškega regulatorja kapitalskega trga (SEC) obvestilo, da je Horvat njegov 7,45-odstotni lastnik.
Kdaj je Horvat dejansko kupil ta delež, ni povsem jasno. Po dostopnih podatkih pa se je to zgodilo septembra lani. V istem času je večinski delež v podjetju Global AI uradno pridobil nemški poslovnež Wanja Oberhof. Skupaj s Horvatom sta zamenjala tudi vodstvo podjetja. Toda pozor: na čelo podjetja Global AI, ki je uradno v večinski lasti Nemca, sta prišli kar dve osebi iz najožjega Horvatovega kroga.
To sta Andrej Ručigaj in Nevenka Črešnar Pergar. Prvi je nekdanji izvršni direktor Aktive Naložb in dolgoletna Horvatova desna roka. Črešnar Pergar pa je bila izvršna direktorica Aktive Group. Ta položaj je prvič zasedla leta 1996, dve leti zatem pa se je preselila v politiko. Postala je generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška, pozneje pa je imela isto funkcijo v združenju Forum 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
Preberite še:
Zemljišče Darka Horvata ušlo bankam, denar pa v davčno oazo #foto
Išče tarče, ki se ukvarjajo z AI
Ručigaj, ki je bil zaradi spornih Horvatovih poslov tudi sam nekaj časa na seznamu osumljenih storitve kaznivih dejanj, a so postopek proti njemu ustavili, živi in dela v tujini. Medtem se Nevenka Črešnar Pergar v Sloveniji že več let ukvarja z lobiranjem in poslovnim svetovanjem. Njen najnovejši projekt je T-2, saj pri nakupu tega telekomunikacijskega operaterja pomaga Telemachu. Tega lastniško obvladuje skupina United Group, ki jo vodi Dragan Šolak.
Črešnar Pergar je tudi članica upravnega odbora Ameriške gospodarske zbornice (AmCham). Njena funkcija v podjetju Global AI pa dokazuje, da je s Horvatom tudi v minulih letih ostala v stalnih stikih.
Horvat, čigar premoženje so v reviji Manager leta 2008 ocenjevali na skoraj četrt milijarde evrov, nato pa so za njim izginile vidne sledi, je za nakup deleža v podjetju Global AI plačal vsega 10 tisoč evrov.
Toda podjetje ima velike načrte pri investicijah. "V zadnjih treh mesecih smo na trgu pregledali več kot 100 tehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in v katere je mogoče vlagati oziroma jih prevzeti. Od tega se jih je odzvala približno petina, ki želijo izvedeti več o naši ponudbi," je podjetje navedlo na svoji spletni strani.
Preberite še:
Pidovski tajkun, Matoz in skrivni sestanek na Smledniku #foto
Horvatova izraelska naveza
Ciljni trg Horvata je Izrael, ena od vodilnih držav v panogah IT in umetne inteligence. Aprila in maja letos je tako v medijih The Times of Israel in International Business Times objavil dve besedili, v katerih piše o prednostih in potencialu te panoge. V njih se predstavlja kot poslovnež, ki je med kariero opravljal več milijard evov vredne transakcije, pri tem pa ga zaznamuje "močna osredotočenost na človeški kapital".
Horvat ima sicer bogato poslovno zgodovino z Izraelom. Z judovskimi finančnimi krogi je tesne vezi spletel že konec 90. let prejšnjega stoletja. Leta 2003 je skupaj z več izraelskimi poslovneži postal obvladujoč lastnik tamkajšnjega holdinga IDB, ki je takrat upravljal za več kot 12 milijard dolarjev premoženja.
Pri tem poslu je bil Horvatov glavni partner izraelski poslovnež Nochi Dankner. Leta 2008 je Horvat izstopil iz njunega skupnega projekta v Las Vegasu. Tam sta želela zgraditi enega največjih igralniško-hotelskih kompleksov. Leta 2016 pa je bil Dankner zaradi goljufije z vrednostnimi papirji v Izraelu obsojen na tri leta zapora.
Preberite še:
Tajni načrt Sandija Češka in Darka Horvata
Od certifikatov do izpuhtelih stotin milijonov evrov
V istem času je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, od državnih bank že prevzela za skoraj sto milijonov evrov bruto terjatev do nekdanje Aktive. Koliko denarja je izpuhtelo v Horvatovem imperiju, ki je zajemal podjetja na Nizozemskem, v Luksemburgu, Veliki Britaniji, Gibraltarju in Hongkongu, še vedno ni mogoče natančno oceniti. Samo upniki treh nizozemskih podjetij iz skupine Aktive so skupaj prijavili za 300 milijonov evrov terjatev.
Tudi zato si želi Horvat pred novimi poslovnimi projekti svojo preteklost prikriti. V začetku leta se je tako na spletu pojavila njegova osebna stran. Na njej je mogoče prebrati vse o Horvatu kot "serijskemu podjetniku", "filantropu" in "enem od najuspešnejših slovenskih podjetnikov", ki je "znan po svoji predanosti in poštenosti pri vseh poslovnih odnosih".
Iz omenjene spletne strani je razvidno, da Horvat v Londonu vodi "družinsko pisarno" (family office v angl.), pravno entiteto, prek katere upravlja z investicijami. O njej iz drugih javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti ničesar.
Tako kot v 90. letih tudi zdaj Horvat pri prevzemnih aktivnostih v pretežni meri očitno ne bo tvegal z lastnim denarjem, saj že prepričuje druge vlagatelje, naj mu zaupajo denar. Na podoben način je Horvat pred tremi desetletji nagovarjal državljane Slovenije, naj mu zaupajo privatizacijske certifikate, od česar ti niso imeli praktično ničesar, sam pa si je nakopičil ogromno osebno premoženje.
Preberite še:
Jankoviću in Kanglerju je uspelo, Darku Horvatu ni
