Tik pred zagovorom ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki se bo danes v parlamentu branil pred interpelacijo, je država izpeljala enega največjih poslov z zaščitno opremo. Zavod za blagovne rezerve, ki ga vodi Počivalškov izbranec Tomi Rumpf, je namreč v zadnjih dneh maja, tik pred koncem epidemije, kupil dvajset milijonov zaščitnih mask. Te niso primerne za zdravstveno osebje, ampak le za osebno uporabo.
Enajst milijonov evrov vreden posel krepi sume, da je bil namenjen zaslužku izbranega dobavitelja, podjetja Hmezad TMT:
1) Gre za daleč največjo dobavo mask od začetka epidemije. Količina mask celo presega število vseh mask, ki so prišle v državo do začetka maja. Posel so izpeljali v času, ko so na zavodu zavračali dobave mask drugih, preverjenih ponudnikov.
2) Posel so izpeljali v obdobju od 27. do 29. maja, le nekaj dni preden je zavod na podlagi sklepa vlade izgubil pristojnost za nabavo zaščitne opreme za državo.
3) Odgovora na vprašanje, zakaj država po koncu epidemije potrebuje tolikšno količino mask, ni. Gre za navadne, troslojne higienske maske, ki so neuporabne za bolnišnice in druge zdravstvene ustanove.
4) Podjetje Hmezad TMT se nikoli prej ni ukvarjalo z dobavo zaščitne opreme. Njegova lastnika, Miloš in Domen Prešeren imata dobre zveze s politiko, tudi s SDS.
5) Z istim podjetjem je imel zavod še nekaj tednov pred tem negativno izkušnjo. Aprila je od njega kupil dva milijona neustreznih mask. Neuradno je šlo za iste maske, ki jih je pred tem državi neuspešno poskušalo prodati podjetje Geneplanet.
6) Podjetje Hmezad TMT je pri dobavi s pomočjo zavoda obšlo farmacevtsko inšpekcijo. Zato nihče ne more preveriti, ali maske dejansko učinkujejo.
7) Zavod je s tem izbranega dobavitelja rešil iz hude zagate, saj je ta v Slovenijo že pripeljal 20 milijonov mask, ki so zaradi težav s certifikati za več kot mesec dni obtičale na carini.
Vse to se je dogajalo v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že začel preiskovati sume nepravilnosti pri dobavi zaščitne opreme.
Posel, ki ga je Ivan Gale označil za "sumljivega"
Še sredi aprila je minister Počivalšek zatrjeval, da je mask v Sloveniji dovolj. "Imamo dovolj zaščitne opreme, da zdravstveni sistem in domovi za ostarele lahko opravljajo svoje delo. Do 10. aprila so nam ponudniki narekovali količine in cene, kar smo morali sprejeti. Sedaj pa mi postavljamo pogoje, saj je zaščitne opreme dovolj," je takrat govoril minister.
To je bil čas, ko je bila epidemija že pod nadzorom. Le nekaj dni pozneje je vlada za direktorja zavoda za blagovne rezerve imenovala Počivalškovega prijatelja Tomija Rumpfa. Počivalšek je napovedal okrepljen nadzor nad delom zavoda.
Že takrat je bilo med izbranimi dobavitelji, s katerimi je država sklepala posle, tudi podjetje Hmezad TMT. To je v začetku aprila z zavodom podpisalo kar 12 milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo 22 milijonov certificiranih mask. Šlo je za enega od poslov, ki jih je Ivan Gale, nekdanji vodja skupnih služb na zavodu, označil za "sumljive". Imel je prav.
So državi prodali maske, ki jih Geneplanet ni mogel?
Aprila je tako podjetje Hmezad TMT zavodu dobavilo približno dva milijona troslojnih higienskih mask. Zanje je prejelo skoraj 1,4 milijona evrov. Toda že v začetku maja so na zavodu ugotovili, da te maske nimajo ne ustreznih certifikatov ne embalaže. Dobavitelja so pozvali, naj zagotovi nove, ustrezne maske. V nasprotnem primeru bi pogodbo prekinili.
Ali je zavod dobavljene maske po ugotovljenih nepravilnostih odstranil iz skladišč ali jih vrnil dobavitelju, ni znano. Pojasnil zavoda nismo dobili. Direktor in solastnik Hmezada TMT Domen Prešeren pa se je izgovoril: "Vsa vprašanja, vezana na ustreznost, so pravne narave in smo jih tudi tako obravnavali pred dobavo."
Po informacijah iz več virov pa gre za iste maske, ki jih je že pred tem zavodu skušal prodati drug ponudnik – podjetje Geneplanet, znano iz zgodbe o dobavi medicinskih ventilatorjev. Zavodu je namreč Geneplanet ponujal isto količino higienskih mask, ki niso imele ustreznih certifikatov, a do posla ni prišlo.
Po poročanju nacionalne televizije sta tako Geneplanet kot Hmezad TMT k ponudbam predložila test z isto serijsko številko. To bi lahko nakazovalo, da so oboji v resnici ponujali iste maske, le da jih je Hmezad TMT tudi uspešno prodal zavodu. Direktor Geneplaneta Marko Bitenc pojasnil o poslih z zaščitno opremo ne daje.
Dobavili maske, ki so obtičale na carini
Ko je Ivan Gale govoril, da so navodila za posle z zaščitno opremo prihajala "z vrha", je imel v mislih dogovore z Geneplanetom. A vloga Hmezad TMT v teh poslih nakazuje, da je imelo tudi to podjetje očitno političnega botra.
Tudi zavajanje s certifikati pri prvih dveh milijonih mask namreč zavoda ni odvrnilo od nadaljevanje posla s Hmezadom TMT. Ravno nasprotno, dokumenti razkrivajo, da je bilo podjetje za to še nagrajeno. Zavod je dal Hmezadu TMT zeleno luč za dobavo novih 20 milijonov mask – pod boljšimi pogoji.
Sredi maja je direktor Rumpf s Hmezadom TMT podpisal aneks, po katerem se je podaljšala veljavnost že potekle pogodbe in spremenil tip naročenih mask. Podjetju po novem ni bilo več treba dobaviti mask s certifikatom, ampak običajne higienske maske. Teh ni treba priglasiti pri javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). S tem se je izgubila tudi sledljivost za proizvajalci in morebitnimi posredniki.
Na zavodu tako Hmezadu TMT ne bi mogli iti bolj na roko. Podjetje je namreč v Slovenijo že več kot mesec dni prej pripeljalo 20 milijonov mask, ki so zaradi neustreznih certifikatov obstale na carini. Njihovo dobavo zavodu pa je omogočila šele sprememba pogodbe. Ob tem so se dogovorili tudi za znižanje cene s 56 na 52 centov, a je bila ta še vedno krepko višja od cene na trgu.
Nagrada za zavajanje: 11 milijonov evrov
Na prvi junijski dan so letala zveze Nato preletela Slovenijo v zahvalo zdravstvenemu in drugemu osebju za delo med epidemijo. Tedaj so v podjetju Hmezad TMT že imeli 11 milijonov razlogov za dobro voljo. Zavod jim je v celoti nakazal denar za rekordno dobavo mask, s katerimi država zdaj ne ve, kaj početi.
Kdo bo za to odgovarjal? Že glede na obseg posla je težko verjeti, da Počivalšek zanj ni vedel. Besede Ivana Galeta in ostalih pričajo o tem, da se je vpletal tudi v pogodbe precej nižje vrednosti. Že 11. maja je ministrstvo za gospodarstvo zavodu nakazalo 8,7 milijona evrov. To je bilo v času, ko se je Rumpf s Hmezadom TMT še dogovarjal o aneksu k pogodbi. Če zavod tega denarja ne bi dobil, ne bi mogel kupiti rekordne količine mask.
Na vprašanje, ali je ministrstvo denar zavodu nakazalo, ker je Počivalšek že takrat vedel, da bo končal na računu Hmezada TMT, bo lahko minister odgovoril danes.
Poslovno omrežje Prešernovih: od "stare" levice do SDS
Hmezad TMT in povezana podjetja sodijo med zmagovalce obdobja po propadu velikih domačih gradbincev. V zadnjih letih so delala za ljubljansko občino, sodelujejo s Slovenskimi železnicami (SŽ), gradila so nordijski center v Planici, ljubljansko džamijo ...
Pri tem so spletla vezi tudi s poslovnimi omrežji SDS. Pri projektu džamije, ki jo je gradil Gorenje Projekt, je bil eden od podizvajalcev tudi podjetje Klima Ptuj v solastništvu Roberta Kolariča. Gre za člana izvršilnega odbora SDS in nekdanjega člana upravnega odbora Nova24TV, ki je imel pomembno vlogo pri iskanju virov financiranja za strankarsko televizijo ob njeni ustanovitvi.
Hmezad TMT sodeluje tudi s Pošto Slovenije, ki jo vodi Boris Novak, kader SDS. Leta 2017 je Domen Prešeren podpisal pogodbo o prevozu poštnih pošiljk. Za podizvajalca je izbral podjetnika Antona Grandovca, ki je bil vrsto let eden največjih partnerjev Železničarskega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP). V odličnih odnosih naj bi bil s Silvom Berdajsom, dolgoletnim prvim sindikalistom in predsednikom sveta delavcev SŽ, sicer članom SDS.
Dobre zveze je imelo podjetje tudi v "stari" levici in krogih ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Domen Prešeren je nekdanji nadzornik Splošnega gradbenega podjetja (SGP) Gorenjc, ko je bilo v lasti Draga Isajlovića, nekdanjega agenta službe državne varnosti in svetovalca nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča (SD). Miloš Prešeren pa je v zadnjih letih na območju Mestne občine Ljubljana izpeljal več velikih nepremičninskih in gradbenih projektov.
