Marca 2017 je slovenski urad za preprečevanje pranja denarja prejel dopis iz Avstrije. Tamkajšnji urad za finančne preiskave (A-FIU), ki je del zvezne policije, ga je obvestil o seriji sumljivih transakcij, povezanih s Slovenijo.
Šlo je za račun, odprt pri eni od avstrijskih bank, na katerega je v pol leta prišlo več kot tri milijone evrov denarja. Večinoma so ga nakazovala podjetja v lasti treh oseb:
- nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka,
- Snežičeve poslovne partnerice Dijane Đuđić, pri kateri je SDS decembra 2017 najela 450.000 evrov posojila, a pogodbo po javnem razkritju razdrla.
Avstrijski urad je transakcije na računu ocenil kot potencialno sumljive. Račun, na katerega so prihajali milijoni, je namreč uradno upravljala državljanka BiH Jelena Sladojević. Prilive je prikazala kot "investicije v IT-projekte", denar pa je sproti dvigovala z računa. Pozneje smo razkrili, da je Sladojevićeva zgolj ena od slamnatih oseb iz mreže, ki jo že nekaj časa preiskujeta finančna uprava (Furs) in policija.
Skrivnost švicarskega računa
Iz dopisa, ki smo ga dobili na vpogled, je razvidno, da so Avstrijci kot sumljivo označili tudi nakazilo, ki je na tamkajšnji račun prišlo iz Švice. Nakazalo ga je neznano podjetje Sitay Foundation, registrirano v Panami.
Nanj je lani spomladi postala pozorna tudi parlamentarna komisija, ki je po izbruhu afere o sumih nezakonitega financiranja stranke SDS naknadno začela preiskovati sume pranja denarja v Novi KBM. Pri tem nakazilu se je komisija, ki jo je vodil Jani Möderndorfer (SMC), tudi ustavila. "Nadaljnje raziskovanje je bilo zaradi omejenosti dostopa do relevantnih baz podatkov v tej fazi raziskave onemogočeno," je navedla v končnem poročilu. Predlagala je "nadaljevanje preiskave v smeri švicarskega računa", odprtega pri banki Credit Suisse.
Državni zbor je pred mesecem dni ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo tudi v tem mandatu ukvarjala s sumi nezakonitega financiranja političnih strank. Prvo sejo naj bi komisija imela naslednji mesec. Do tedaj pa naj bi državni zbor imenoval tudi sestavo komisije. Kot najverjetnejši predsednik komisije se omenja Jani Möderndorfer.
Kdo ga upravljal, ji ni uspelo ugotoviti. V minulih mesecih pa smo pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da je panamsko podjetje, ki je odprlo ta račun, v lasti dveh oseb, vpletenih v afero Hypo. To sta Markus Müller in Andreas Martin Zogg, nekdanja vodilna v Hypo Alpe Adria Bank Liechtenstein, ki je imela pomembno vlogo v nekaterih domnevno spornih poslih te nekdanje bančne skupine. Tudi v Sloveniji.
Iz dokumentov je razvidno, da sta Müller in Zogg podjetje Sitay Foundation v Panami, davčni oazi v Srednji Ameriki, ustanovila z minimalnim kapitalom v višini 10.000 dolarjev. Ugasnila sta ga decembra 2016. Torej takoj po tem, ko sta na avstrijski bančni račun Jelene Sladojević nakazala neznano vsoto denarja.
Banka za posebne naloge
To zgodbi o poslih slovensko-bosanske mreže slamnatih oseb, v katerih imata ključni vlogi Snežič in Đuđičeva, daje novo razsežnost.
Ni namreč jasno, zakaj bi dva vplivna bankirja, vpletena v afero, zaradi katere je morala avstrijska država banko Hypo reševati s 5,5 milijarde evrov denarja, poslovala s tovarno gotovine, vodeno iz Slovenije. Še manj, kako sta sploh prišla v stik z mrežo slamnatih oseb, ki jo preiskujejo organi več držav zaradi suma, da obrača denar iz davčnih zatajitev in drugih kaznivih dejanj.
Kaj se torej skriva v ozadju nakazila?
Liechtensteinski Hypo, ki sta ga vodila Müller in Zogg, je bil znotraj poslovnega sistema banke Hypo zadolžen za nekatere posebne operacije. V njegovem upravnem odboru je vrsto let sedel odvetnik Gerold Hoop, ki je v imenu nekdanjih vodilnih v Hypu in njihovih poslovnih partnerjev skrbel za več deset "off-shore" podjetij v Liechtensteinu, vpetih v sporne posle, prek katerih je iz banke uhajal denar.
Leta 2004 je imel liechtensteinski Hypo ključno vlogo v zgodbi, ki je prvič resneje zamajala položaj Wolfganga Kultererja, tedanjega direktorja matične banke. Ta je namreč izgube, ustvarjene s finančnimi derivati v ZDA, poskušala prikriti s povečanjem kapitala, za katerega so tedanji vodilni prek obvodov namenili kar sredstva banke.
Prosim za objavo popravka v zvezi s člankom Kaj so Avstrijci odkrili o poslih Vuka, Snežiča, Dudićeve.
V članku je navedeno, da so denar nakazevala ga. Jeleni Sladojević podjetja v lasti Roka Snežiča. Dr. Rok Snežič vse od leta 2010 ni lastnik nobenega podjetja! To dejstvo je splošno dostopno v javni bazi podatkov - Ajpes! Nadalje je v članku zapisano, da je Rok Snežič poslovni partner Dijane Dudić. Dr. Rok Snežič nima dobenih poslovnih vezi, prav tako nima sklenjene dobene pogodbe o poslovnem sodelovanju!
Dr. Rok Snežič, univ.dipl.prav.
Kreditirali hrvaškega generala
Hypo Bank Liechtenstein je leta 2009 končala v likvidaciji. Takrat sta jo še vedno vodila Müller in Zogg. Avstrijski preiskovalci so imeli velike težave pri pridobivanju dokumentov iz banke. Kljub temu sta Müller in Zogg v poznejših sodnih procesih proti vodilnim v banki nastopala zgolj kot priči. V teh se je izkazalo, da so zapletene sheme transakcij in "off-shore" podjetij za nekatere najbolj zloglasne Hypove komitente pripravljali prav v Liechtensteinu.
Eden izmed njih je bil nekdanji hrvaški general Vladimir Zagorec, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi poneverbe. Od banke Hypo je skupaj prejel kar 60 milijonov evrov posojil, pri čemer naj bi zase s pomočjo fiktivnih storitev zadržal okrog tretjino tega zneska. Zagorec se je na sojenju v Avstriji branil, da je posle vodil po nasvetih Markusa Müllerja, ki je to zanikal. "Nesporazume" v poslih je pripisal generalovemu slabemu znanju angleščine.
Zagorec je bil sicer med vojno na Hrvaškem odgovoren za nabavo orožja za hrvaško vojsko. V teh poslih se je za visokimi vsotami denarja izgubila sled. Hrvaški podjetnik Marin Tomulić, ki se je med vojno kot posrednik ukvarjal z orožarskimi posli, je leta 2011 zatrjeval, da je Zagorec v poslih sodeloval tudi z Janezom Janšo, tedanjim slovenskim ministrom za obrambo. Janša je tedaj to odločno zanikal, Tomulića pa označil za "kverulanta".
Slovenske povezave nekdanjih Hypovih bankirjev
Müller in Zogg sta imela dobre poslovne povezave tudi v Sloveniji. Že pred leti nam je več virov iz nekdanje banke Hypo potrdilo, da je Müller svoje čase zaradi poslovnih razlogov dokaj pogosto obiskoval tudi Slovenijo. V izrazito dobrih odnosih naj bi bil takrat tudi z nekdanjo upravo slovenskega Hypa, ki jo je vodil Božo Špan.
Po naših podatkih se Müller in Zogg v zadnjih letih ukvarjata s poslovnim svetovanjem in upravljanjem investicij. V Panami sta takoj po odhodu iz liechtensteinske banke ustanovila več podjetij. Sodelovala sta tudi s slovenskim podjetnikom Igorjem Zmazkom. Vsi trije so bili partnerji v švicarskem podjetju SET Swiss Eco Technologies, ki je bilo registrirano za dejavnost inženiringa, od leta 2015 pa je v likvidaciji.
Sedež švicarskega podjetja
Igor Zmazek je pred več kot desetletjem tesno sodeloval z družbo Koto in njenim lastnikom Aktivo Group Darka Horvata. Pozneje so skupaj sodelovali tudi pri poslih zbiranja in predelave odpadkov. Ustanovili so podjetje Bio Futura in v Ilirski Bistrici postavili prvo bioplinsko elektrarno na Primorskem. Vendar so prišli navzkriž s tamkajšnjimi prebivalci zaradi nevzdržnega smradu. Bioplinarna že pet let ne obratuje več, za sabo pa je pustila večmilijonske dolgove.
Zmazek, ki ima stalno bivališče na Dunaju, je s partnerji na veliko deloval tudi na Hrvaškem. Že pred časom so v imenu Aktive kupili zažigalnico nevarnih odpadkov Herbos v Sisku, ki je šla pozneje v stečaj. V Londonu pa je bil solastnik družbe Rece Group, ki jo je pred tem leto dni vodil Domen Zavrl, nekdanji čudežni deček SDS, ki je leta 2014 na sodišču priznal krivdo zaradi domnevne goljufije in milijonske davčne utaje, za kar mu je to izreklo sankcijo tri leta vikend zapora.
Z Müllerjem in Zoggom nam ni uspelo priti v stik.
Policija potrdila: preiskava je v teku
Ali in kako je urad za preprečevanje pranja denarja ukrepal v zvezi z dopisom, ki ga je prejel iz Avstrije, ni znano.
Na policiji pa so nam potrdili, da v zadevi vodijo predkazenski postopek v povezavi z razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Usmerja ga specializirano državno tožilstvo.
Na vprašanji, ali je policiji uspelo pridobiti podatke iz tujih držav, predvsem BiH in Madžarske, in kako ocenjujejo sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, na policiji niso ugotovili. Že pred časom smo poročali, da je mreža oseb, ki so v zadnjih dveh letih prenašale gotovinska sredstva prek številnih slamnatih družb in fiktivnih poslov v različnih državah, poslovala tudi na Madžarskem. Pri tamkajšnji banki Unicredit naj bi imela Dijana Đuđić še vedno odprt račun.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
