Eno zadnjih dejanj ministra za obrambo Mateja Tonina v njegovem mandatu bo očitno sklenitev enega največjih poslov z vojaško opremo v slovenski zgodovini. Le dva dni po volitvah je namreč napovedal podpis 343 milijonov evrov vredne pogodbe o nakupu nemških oklepnikov znamke boxer. Pri tem je Tonin poudaril, da gre za pregleden posel. Toda najnovejši orožarski nakup ima vse več podobnosti z afero Patria.
Dokumenti, ki smo jih pridobili in analizirali v uredništvu necenzurirano.si, namreč dokazujejo, da so na ministrstvu v tednih pred volitvami na umetni način znižali ceno posla z oklepniki. S tem so se skušali izogniti očitkom o podražitvah. To so storili tako, da so se v pogajanjih z Nemci odrekli delu oborožitvene, komunikacijske in druge opreme na novih oklepnikih, ki jo je zahtevala Slovenska vojska. Polna cena teh bojnih vozil z vso opremo, ki jo je prvotno naročilo ministrstvo, bi bila precej višja od načrtovane. To pa pomeni, da novi oklepniki ne bodo ustrezali zahtevam vojske.
Gre za prakso, znano iz afere Patria. Leta 2006 se je minister za obrambo Karl Erjavec s finsko orožarsko skupino dogovoril o dobavi 135 osemkolesnikov, vrednih 273 milijonov evrov. Ti bi morali biti opremljeni s težkim topom kalibra 30 milimetrov. Toda na koncu je Slovenska vojska za isto ceno prejela bojna vozila, ki so imela v večini le lahko orožje, nekatera pa so bila popolnoma neopremljena. Posel s Patrio je prerasel v mednarodno korupcijsko afero, ki je pripeljala do sojenj na Finskem, v Avstriji in Sloveniji. Medtem minister Tonin poudarja, da pri nakupu nemških oklepnikov ni ne posrednikov ne provizij.
Preberite še:
Od ZDA za 30 milijonov kupili oklepnike, ki so "padli na tehničnem"
Zakaj se ministru Toninu tako mudi?
Nakup oklepnikov boxer se vleče že štiri leta, ves ta čas pa ga spremljajo številni zapleti. Leta 2018 je Karla Erjavca ob prevzemu vodenja ministrstva na mizi počakal predlog dogovora, po katerem bi Slovenska vojska od nemškega orožarskega podjetja Artec kupila 56 oklepnikov. To bi jo po prvotni ponudbi skupaj stalo dobrih 300 milijonov evrov ali 5,5 milijona evrov za eno vozilo. Gre za znesek, ki bi vključeval stroške usposabljanja, rezervnih delov, testne opreme, razvoja in DDV.
Toda cena je hitro poskočila:
1) Nemci so v pogajanjih zahtevali plačilo 392 milijonov evrov, torej 86 milijonov evrov več od izhodiščne cene, in to za manj vozil. Slovenska vojska namreč za ta denar ne bi dobila 56, ampak le 48 vozil. Za eno vozilo bi torej morala plačati več kot osem milijonov evrov (z DDV).
2) Vlada Marjana Šarca je zato postopek nabave prekinila. Posel se je na mizo odgovornih na ministrstvu vrnil v času tretje vlade Janeza Janše. Nemci so ministrstvu takrat znova ponudili višjo ceno za manj vozil – 45 vozil so bili pripravljeni dobaviti za skupaj 412 milijonov evrov. Cena za eno vozilo bi torej presegla devet milijonov evrov (z DDV), na kar slovenska stran ni bila pripravljena pristati.
Stekla so nova pogajanja in Tonin je pred dnevi razkril končno ceno posla: 343 milijonov evrov za 45 oklepnikov, torej "le" 7,6 milijona evrov na vozilo (z DDV). Toda pri tem je zamolčal pomembno podrobnost. Bojna vozila bodo v našo državo prišla brez pomembnega dela opreme, ki ga je pred nakupom zahtevala Slovenska vojska. Vodilnim na ministrstvu na čelu s Toninom se je očitno mudilo. Še en krog pogajanj z Nemci so si raje prihranili tako, da so pristali na njihovo ceno in slabšo zmogljivost kupljenih vozil.
Preberite še:
Slovenska vojska zavrnila prevoz nosečnice s covid-19
Kaj razkrivajo dokumenti ministrstva
Sredi marca, le mesec dni pred volitvami, so tako na ministrstvu v pomembni meri spremenili investicijski program za nabavo nemških oklepnikov, ki je temelj posla. Iz dokumenta je razvidno, da so večje število zahtev za vozila, oborožitvene postaje in komunikacijsko opremo iz obveznih spremenili v opcijske. To pomeni, da jih Nemci lahko izpolnijo, če tako sami želijo.
Med njimi so recimo dodatna maskirna osvetlitev, svetlobna oprema vozila, oprema za vleko priklopnega vozila, zaščitna sklopka na njegovem sprednjem delu, ogrevan rezervoar in toplotno izoliran sesalni vod goriva, poveljniška loputa, detektor laserskega obsevanja. Več opreme so na ministrstvu v celoti črtali iz opisa tehničnih zahtev. Iz dokumentov je razvidno, da vozila med sistemi za komunikacijo ne bodo imela mobilnih in prenosnih dvokanalnih radijskih naprav.
Na seznamu zahtev, ki niso več obvezne ali pa so bile celo črtane, je mogoče najti več opreme in sistemov, ki so ključni za delovanje oklepnika v vojnih razmerah, zatrjujejo naši viri. Avtorji novelacije sicer navajajo, da gre za "manj pomembne tehnične zahteve", ki jih je treba prilagoditi "dejanskemu stanju". Toda gre za zahteve, ki jih je Slovenska vojska opredelila v taktičnih in drugih študijah, ki so bile strokovna podlaga za nakup oklepnikov. Prav na količini, ravni in obsegu opreme, ki so jih določile te študije, je temeljil tudi investicijski program, ki so ga zdaj na ministrstvu popravili. Z ministrstva so nam sporočili, da bodo na naša vprašanja o ceni in opremi vozil odgovorili danes.
Preberite še:
Američani dali Toninu košarico
Kolikšna bo končna cena oklepnikov?
Spet drugo vprašanje je, koliko bodo znašali dodatni stroški nakupa in kdaj bodo oklepniki prišlo v Slovenijo. Kot so sporočili z ministrstva, pogodba ob vozilih krije še stroške osnovnega logističnega paketa, razvoja in projektnega menedžmenta. Pozneje naj bi nastali še razvojni stroški, ki jih bo morala Slovenija povrniti Nemčiji, Litvi, Veliki Britaniji in Nizozemski, plačati pa bo morala tudi administrativne stroške za delovanje vozil.
K temu gre prišteti še eskalacijsko klavzulo, s katero bo nemški orožar na Slovenijo prenesel tveganja, povezana s podražitvami materialov in energentov. Letno bo znašala 2,8 odstotka, torej približno 160.000 evrov na bojno vozilo. Slovenska vojska naj bi prvo dobila prihodnje leto. Leta 2024 še devet, preostalih 35 pa do leta 2026. Kot smo že poročali, so imeli velike težave s tem v Litvi, ki se je prav tako odločila za nakup nemških vozil, saj je prihajalo do več kot enoletnih zamud pri dobavi. Iz te države so poročali tudi o težavah z integracijo vozila in izraelske oborožitve.
