Z Urada evropskega javnega tožilstva (EPPO) v Ljubljani so včeraj sporočili, da vodijo preiskavo poizkusa goljufije v zvezi s 340 tisoč evri evropskih sredstev, namenjenih sofinanciranju sončnih elektrarn.
Dve podjetji sumijo, da sta skušali na nezakonit način na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo pridobiti evropski denar za sofinanciranje malih sončnih elektrarn. V tej zadevi so kriminalisti že minuli teden opravili štiri hišne preiskave, med katerimi so pridržali eno osebo. Imen podjetij, ki jih preiskujejo, na uradu niso razkrili.
Toda po naših zanesljivih informacijah gre za podjetji Evrokredit in JHP, ki stojita za projektom namestitve fotovoltaičnih panelov na 62 rastlinjakih na območju vasi Zgornje Počakovo v občini Radeče. Ta že skoraj dve leti vznemirja lokalno skupnost, ki podjetjema očita, da sta gradbeno dovoljenje za projekt dobili z zavajanjem – pod pretvezo, da bosta na kmetijskem zemljišču postavili le rastlinjake, v resnici pa sončne panele in transformatorsko postajo.
To dejstvo sta podjetji ob prijavi na razpis zamolčali tudi ministrstvu, so včeraj poudarili na Uradu evropskega javnega tožilstva. Poleg tega naj bi k prijavi priložili ponarejene dokumente. Kdo so torej lastniki obeh podjetij, ki ju preiskujejo evropski tožilci? In v katerih medijsko odmevnih zgodbah sta se že pojavljali?
Preberite še:
Pohorske vetrnice v švicarskem nabiralniku
Kakšna je bila vloga podjetja JHP v aferi Litijska
Podjetje JHP iz Domžal, ki je gradbena dovoljenja za rastlinjake pridobilo maja 2023, se ukvarja s projektnimi rešitvami. Dela za številne javne naročnike. Med njimi je največja geodetska uprava (Gurs). Ta ga je v začetku leta 2023 izbrala za izvedbo milijon evrov vrednega projekta "Projektna pisarna in storitve promocije za projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir".
Toda podjetje JHP se je lani znašlo tudi v kriminalistični preiskavi spornega državnega nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, zaradi katerega je s položaja odstopila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Med hišnimi preiskavami v tej zadevi se je na seznamu osumljenih znašla lastnica in direktorica JHP Jana Habjan, ki je leta 2023 kupila zemljišča za sončne panele v občini Radeče.
Kakšna je bila vloga podjetja JHP v aferi sodna stavba? Pred nakupom novih prostorov za sodišča je izdelalo celotno investicijsko dokumentacijo. Na tej podlagi so na ministrstvu sprejeli odločitev, da bodo med tremi objekti, med katerimi so izbirali, za domovanje več sodišč izbrali propadajočo stavbo na Litijski.
Preberite še:
Afera sodna stavba: policija sumi, da je bil posel z Vežnaverjem dogovorjen vnaprej
Pohorce razburjal s projektom vetrnih elektrarn
Za stavbo na Litijski so v podjetju JHP zapisali, da so "navedena lokacija in prostori ustrezno urejeni oziroma so zagotovljeni tehnični pogoji za nemoteno delo". A temu ni bilo tako, saj je stavba pred tem že vrsto let razpadala. Bila je prazna in neurejena, z razbitimi steklenimi površinami, zaradi česar je zahtevala celovito prenovo.
Po podatkih iz odredbe o kriminalistični preiskavi v podjetju JHP med projekcijami niso v zadostni meri predvideli obsega potrebne obnove in adaptacije stavbe na Litijski. Ravno nasprotno: ocenili so celo, da bodo stroški obratovanja in investicijskega vzdrževanja pri tej stavbi nižji kot v primeru nakupa stolpnice na Dalmatinovi ulici, v katero se je bilo možno vseliti takoj.
Lastnik podjetja Evrokredit, ki je zagotovilo sončno elektrarno za projekt v občini Radeče, je Mitja Hertiš. Širši javnosti je v zadnjem času najbolj znan kot zastopnik podjetja Energija na veter, ki je želelo zgraditi 56 vetrnih elektrarn na Pohorju. Tudi pri tem projektu je nastopala Jana Habjan, in sicer kot predstavnica investitorja.
Hertiš je podjetnik, ki se je zadnje desetletje ukvarjal s projekti vetrnih elektrarn, sončnimi elektrarnami na ključ in prodajo rabljenih avtomobilov. Stalno prebivališče ima prijavljeno v Bratislavi. V lasti ima češko podjetje Petrol Future, s katerim letno ustvari od 300 do 500 tisoč evrov prihodkov.
Vetrne elektrarne ostale brez dovoljenj
Hertiš spomladi 2023 ni želel razkriti podrobnosti finančne konstrukcije projekta vetrnih elektrarn, ki je razburjalo prebivalce naselij pod Pohorjem. Pojasnil je le, da "je sestavljena iz več virov, kot je to pravilo pri večjih investicijskih projektih". Uradni lastnik podjetja Energija na veter, ki je imelo ob 63 tisoč evrih prihodkov le 900 evrov dobička, je švicarska družba WOC Group AG. Ta je registrirana v poštnem nabiralniku pravne pisarne v Zürichu.
Več sogovornikov iz energetskih krogov je tedaj ocenjevalo, da bi lahko podjetje Energija na veter zgolj pripravilo in pridobilo dovoljenja za projekt na Pohorju, ki bi ga nato zgradil drug, precej večji vlagatelj. V tem primeru bi šlo za posel, vreden od 25 do 30 milijonov evrov.
Toda načrte Hertiša in drugih, uradno neznanih investitorjev je preprečila država. Marca 2024 je ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, zavrnilo vlogo za gradbeno dovoljenje za 35 vetrnih elektrarn. Vlogo za dodatnih 21 elektrarn na Rogli pa je podjetje Energija na veter umaknilo samo.
Tudi v Halozah gradili panele, govorili pa o rastlinjakih
Podjetje Evrokredit sicer nastopa še v enem projektu sončnih elektrarn, ki je praktično enak tistemu v občini Radeče. Leta 2023 je namreč eden od kmetov v naselju Ljubstava na območju Haloz pridobil gradbeno dovoljenje za postavitev 37 rastlinjakov, v katerih naj bi gojil jagodičevje, dišavnice in zelišča.
Toda domačini so kmalu zatem ob zemljišču opazili tablo, da je investitor v rastlinjake podjetje Evrokredit. Lani so tako namesto rastlinjakov tam zrasle le konstrukcije s sončnimi paneli, ki so obdani z ograjo in kamerami.
Šlo je še za en primer prakse, ko investitorji poiščejo luknje v zakonodaji in poizkusijo izvesti projekt brez vednosti zainteresirane javnosti. Kot je poleti 2023 zatrdil župan Radeč Tomaž Režun, je za načrte izvedel šele takrat kot krajani. Toda obenem je podpisal soglasje, da je postavitev rastlinjakov skladna z občinskim prostorskim načrtom. Občina Radeče je za naložbo od podjetja JHP prejela dobrih 24 tisoč evrov.
