Furs potopil interno banko tajkuna Igorja Laha. Kam so izginili milijoni?

Ko se je Steklarna Hrastnik pred štirimi leti lotila naložbe v avtomatizacijo proizvodnje, ji je država za ta projekt namenila več kot šest milijonov evrov subvencije. V istem času je eno od podjetij lastnika steklarne Igorja Laha, enega najbogatejših Slovencev, finančni upravi (Furs) dolgovalo za skoraj dva milijona evrov neplačanih davkov.

To razkriva dokumentacija podjetja R-KZ, ki je v začetku leta na zahtevo Fursa končalo v stečaju, pred tem pa je bilo več kot desetletje na seznamu največjih davčnih dolžnikov. 

Njegov končni lastnik je Lah, eden najbolj znanih privatizacijskih mogotcev, ki je od 90. let prejšnjega stoletja finančno izčrpaval podjetja, iztiskal male delničarje, premoženje pa selil v davčne oaze. S tem mu je uspelo zgraditi poslovni imperij, vreden več sto milijonov evrov, zaradi česar se Lah že dlje časa redno uvršča v sam vrh lestvice najbogatejših Slovencev. 

Podjetje R-KZ do danes ni poravnalo davčnega dolga do države. Gre namreč za prazno lupino brez zaposlenih in dejavnosti, ki že od leta 2020 nima bančnega računa, Lah pa jo lastniško obvladuje prek svoje ciprske družbe Kalantia. 

Toda za to, da je podjetje R-KZ tako dolgo ohranjal pri življenje, je imel Lah dober razlog. To podjetje odpira pomemben del zgodb iz Lahovega poslovnega imperija, ki so se znašle tudi pod drobnogledom kriminalistov. 

Kakšno vlogo v Lahovem imperiju je torej imelo podjetje, ki je zdaj končalo v stečaju? Kaj so Lahovi sodelavci o poslovanju tega podjetja v preteklosti povedali kriminalistom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)? In zakaj bo država zelo verjetno ostala brez milijonov neplačanih davkov? 

Preberite še:
Nov tajkunski posel Igorja Laha: državi jemlje delnice za drobiž

Od Raščana do »interne banke« za Laha 

Podjetje R-KZ je nastalo na pogorišču nekdanje tekstilne tovarne Rašica, ki jo je Lah skupaj s partnerji lastninil pred več kot 20 leti. Sam je obdržal njene nepremičnine, dejavnost pa prodal naprej Mateju Raščanu, ki je širši javnosti najbolj znan kot nekdanji lastnik in grobar Dela revij. Zaradi 34 milijonov evrov vrednega oškodovanja te družbe je bil pravnomočno obsojen na štiri leta zapora. 

Preostanke Rašice so nato Lah in sodelavci razkosali, del premoženja pa leta 2008 prenesli na novoustanovljeno podjetje R-KZ. Iz dokumentov izhaja, da je to za popotnico dobilo »le« slabih 100 tisoč evrov vredna zemljišča.

Toda že kmalu zatem se je podjetje R-KZ spremenilo v eno od ključnih podjetij v Lahovem imperiju, ki se je takrat raztezalo od Slovenije do Švice, Cipra, Luksemburga in nekaterih drugih davčnih oaz.

Postalo je nekakšna »interna banka« za vse družbe, ki jih posredno ali neposredno obvladuje Igor Lah. Iz teh je podjetje R-KZ črpalo denar v obliki posojil in depozitov, nato pa ga je nakazovalo Lahovim družbam v tujini in Lahu kot fizični osebi.

Preberite še:
Našli smo podjetje tajkuna Igorja Laha iz davčne oaze na Karibih

Dokumenti: končni lastnik podjetja je bil Igor Lah

Vse to je razvidno iz sklepa ljubljanskega okrožnega sodišča iz novembra 2015, s katerim je to uvedlo preiskavo v zadevi Liko Vrhnika. V njej so bili Igor Lah in njegovi pomagači osumljeni oškodovanja upnikov in pranje denarja.

V isti zadevi so preiskovalci NPU zaslišali tudi Marka Mikuža, dolgoletnega direktorja podjetja R-KZ in enega od najtesnejših Lahovih sodelavcev. Podjetje, ki ga je vodil, je namreč sodelovalo pri razkosanju in preprodaji premoženja nekdanjega pohištvenega velikana. Epilog te operacije so bili stečaji hčerinskih družb, ki so prevzele dejavnost, in nepoplačani upniki.

»Iz prometa na TRR kot iz odločbe davčne uprave je razvidno, da so sredstva v družbo R-KZ prihajala tudi iz družb v skupini Liko, čeprav so bile vse družbe Liko Vrhnika, Liko Vrata, Liko Trade in Liko pohištvo čezmerno zadolžene in svojih obveznosti do upnikov in delavcev niso poravnavale, so pa denar plasirale v družbo R-KZ, kjer so nato ta sredstva zaokrožila med povezanimi družbami in velik del sredstev naj bi tudi končal pri fizični osebi Igorju Lahu,« so ugotovili kriminalisti.

Iz bančnega obrazca, ki ga je takrat izpolnil Mikuž, pa je mogoče razbrati, da je bil Igor Lah tudi dejanski lastnik podjetja R-KZ. Sojenje v zadevi Liko Vrhnika se je sicer leta 2021 končalo z oprostilno sodbo.

Preberite še:
Kako je Igor Lah iz nas naredil bedake #kolumna

Tožba edina možnost, da država pride do denarja

Leta 2010 je imelo podjetje R-KZ po podatkih EBONITETE.SI skoraj 20 milijonov evrov premoženja. Večinoma je šlo za finančne naložbe, ob tem pa je imelo tudi na računih za več milijonov evrov denarnih sredstev.

Finančne transakcije so prekinili davčni inšpektorji, ki so leta 2013 Lahovemu podjetju blokirali račune. Kot je ugotovil stečajni upravitelj Aleš Velkavrh, se je podjetje R-KZ znašlo v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za leti 2010 in 2011. Furs mu je odmeril dodatno davčno obveznost. »Zoper odločbo je dolžnik sprožil upravni spor, vendar je upravno sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, sodba pa je pravnomočna,« je navedel Velkavrh.

Toda pozor: že kmalu po tem, ko so davčni inšpektorji podjetju R-KZ naložili plačilo dodatnih davčnih obveznosti, je to izgubilo večino premoženja in poslov. Od leta 2016 je le prazna lupina, že od prej pa ima negativni kapital, torej več obveznosti od premoženja. 

Upravitelj Velkavrh je zato opozoril, da bi lahko bila zaradi tega »podana odškodninska odgovornost bivšega poslovodstva (Mikuža, op.p.) zaradi nepravočasnega ukrepanja«. Sredstva za tožbo bi sicer morali založiti na Fursu, ki mu podjetje dolguje več kot 1,7 milijona evrov dolga. To pa je tudi edina pot, da bi država prišla vsaj do delnega poplačila davčnega dolga. 

Državi dolguje milijone, a od nje dobil milijonsko subvencijo 

Čeprav eno njegovih podjetij Fursu dolguje skoraj dva milijona evrov, je Lah v zadnjih letih prejel celo zajetno državno subvencijo. 

Lah je namreč tudi lastnik Steklarne Hrastnik, ki ji je tretja Janševa vlada marca 2022 na predlog ministrstva za gospodarstvo (takrat ga je vodil Zdravko Počivalšek) uvrstila v načrt razvojnih programov in ji odobrila 6,3 milijona evrov subvencije za 38 milijonov evrov vreden projekt avtomatizacije operacij. 

Lah sicer Steklarno Hrastnik lastniško obvladuje prek švicarskega podjetja Gabbiano Asset Management, registriranega v švicarskem kantonu Zug, ki velja za davčno oazo.

Kdo je Igor Lah

Igor Lah je obogatel v času pidovske privatizacije, poimenovane po pooblaščenih investicijskih družbah (PID), ki so od ljudi odkupovale lastninske certifikate. Takrat je kupoval podjetja zaradi njihovih nepremičnin. V več primerih jih je finančno izčrpaval ali likvidiral. 

Še pred tem je Lah iz podjetij s komaj preglednimi manevri izrinil male delničarje. Podjetja je pripajal drugim družbam, zmanjševal njihov kapital ali prenašal njihovo premoženje na družbe, ki so imela sedež v tujini. Samo v kapital enega od svojih podjetij na Cipru je »shranil« okrog 180 milijonov evrov. Vse to mu je omogočilo, da je že finančno krizo leta 2009 dočakal kot lastnik velikega imperija nepremičnin. 

Leta 2023 je bila družina Lah na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Njeno premoženje je bilo takrat ocenjeno na kar 385 milijonov evrov.