Finančne špekulacije prvega moža HSE: kam je poniknilo 14 milijonov

V začetku prejšnjega tedna je nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ene od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, za generalnega direktorja imenoval Stojana Nikolića. Šlo je za imenovanje z jasnim političnim odtisom. Nikolić, dosedanji član poslovodstva za finance, je prišel na položaj s podporo najmanj treh koalicijskih strank: LMŠ, Stranke Alenke Bratušek (SAB) in dela SD.

HSE, ki je v izključni lasti države, zaposluje več kot tri tisoč ljudi. Letno ustvari 1,5 milijarde evrov, zaradi nasedle naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) pa je že nekaj časa v težavah. V lasti ima Premogovnik Velenje, pred katerim so težki časi, ki jih že občutijo rudarji. Skupina ima še vedno skoraj milijardo evrov dolga.

HSE bi zato moral voditi menedžer, ki nima le ustreznih znanj in izkušenj, ampak tudi integriteto, ki bi v očeh lastnikov, zaposlenih in vseh preostalih vzbujala zaupanje. Toda pri Nikoliću je bilo mogoče že pred imenovanjem v energetskih in političnih krogih slišati nemalo pomislekov. V zadnjem desetletju se je namreč zapletel v več poslov, ki so se izkazali za zelo tvegane ali celo špekulativne, zaradi česar je svojo vlogo v njih želel na vsak način prikriti. Enega od teh poslov razkrivamo v nadaljevanju.

Bančna luknja prvega moža HSE

Iz podatkov, ki smo jih zbrali in analizirali v zadnjih tednih, je razvidno, da sta bila Nikolić oziroma njegova žena Mojca Perhavc, zaposlena na DUTB kot upravljavka slabih terjatev do slovenskih podjetij, med največjimi kupci obveznic slovenskih bank, ki jih je Banka Slovenija z izrednimi ukrepi izbrisala ob sanaciji konec leta 2013.

1. Leta 2010 je njeno podjetje ABCInvest kupilo 11.553 hibridnih obveznic Abanke. Zanje je najelo 9,3 milijona evrov lombardnega posojila pri nekdanji Hypo Alpe Adria Bank. Pogodbo o najemu milijonskega posojila je kot zakonita zastopnica in lastnica podjetja ABCInvest podpisala Perhavčeva.
2. Ob najemu posojila je zastavila kupljene obveznice, za katere je od Abanke več let prejemala obresti. Podjetje v lasti Perhavčeve je dalo tudi menično izjavo, bianco menico za poplačilo posojila. Poleg tega je Perhavčeva v letih 2008 in 2009 v podjetje ABCInvest vložila nekaj manj kot 200 tisoč evrov.
3. Posojilo pri nekdanjem Hypu je zapadlo v dveh letih. Podjetju ABCInvest ga ni uspelo vrniti. Skupna vrednost obveznosti do Hypa se je v tem času povečala na 14 milijonov evrov.
4. V času, ko je podjetje njegove žene nasedlo z nakupom velike količine hibridnih obveznic, je bil Nikolić eden od ključnih svetovalcev nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča pri sanaciji bančnega sistema in ustanavljanju slabe banke. Bil je namreč član strateškega sveta za bančništvo pri finančnem ministrstvu.
5. Pri reševanju naložbe so Nikoliću oziroma njegovi ženi pomagale osebe iz kroga nekdanje skupine Poteza, kjer je Nikolić pred krizo opravljal več pomembnih funkcij.
6. Terjatve do podjetja ABCInvest je prevzela slaba banka nekdanjega Hypa, družba Heta Asset Resolution. Le nekaj mesecev pred Nikolićevim naskokom na vrh HSE jih je za 50 tisoč evrov odkupil Gregor Mesarič, sin nekdanjega prvega moža Nove KBM Črtomirja Mesariča, ki bo zdaj kot novi lastnik izbrisanih obveznic Abanke z zanimanjem čakal na razplet morebitnih tožb ostalih razlaščencev. Pred dnevi je sicer ministrstvo za finance objavilo predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Hypo banka je tako v poslu izgubila skoraj 14 milijonov evrov. V političnem žargonu toliko znaša obseg bančne luknje, ki sta jo – resda v Avstriji – skopala Stojan Nikolić oziroma njegova žena. Ta se je ob ustanovitvi zaposlila na DUTB, ki jo je država leta 2013 ustanovila za sanacijo posledic bančne luknje v Sloveniji. Nikolić je že od leta 2014 član poslovodstva HSE, zadolžen za finance. Njegova pojasnila smo v celoti objavili v spodnjem okvirju.

Izsek iz posojilne pogodbe, ki jo je leta 2010 s tedanjo Hypo banko sklenilo podjetje ABCInvest Mojce Perhavc.

Uradno ga ni, v ozadju je

O Nikolićevih poslih s hibridnimi obveznicami ni mogoče ničesar prebrati niti v življenjepisu, ki ga je poslal nadzornemu svetu, HSE pa ga je ob njegovem imenovanju za nekaj časa javno objavil in nato umaknil s svetovnega spleta. Prav tako jih nadzorni svet HSE po naših podatkih nikoli ni posebej obravnaval pred Nikolićevim imenovanjem za generalnega direktorja.

Čeprav je res, da Nikolić s podjetjem ABCInvest uradno ni povezan, več podatkov kaže, da je bil sam domala ves čas v njegovem ozadju. To nam je potrdilo tudi več virov. Marca 2008 je podjetje ABCInvest njegova žena Mojca Perhavc kupila od skupine Poteza. Takrat jo je vodil Branko Drobnak, Nikolić pa je bil njegov svetovalec. Pred tem je Nikolić vodil Potezino borznoposredniško hišo.

Prvi večji posel podjetja ABCInvest je bil Vzajemna, za katero je tedaj delal tudi ekonomist Aleš Ahčan, Nikolićev tesen prijatelj, s katerim sta pozneje sodelovala pri nekaterih drugih poslih, na primer neuspelem nakupu Vinaga. ABCInvest je z Vzajemno podpisal tri svetovalne pogodbe, skupaj vredne več kot 54.000 evrov. Pozneje je Vzajemna zaradi poslov s podjetjem ABCInvest, ki da so bili nepotrebni in ekonomsko neupravičeni, vložila odškodninsko tožbo proti nekdanjemu predsedniku uprave Boštjanu Averju in članu uprave Petru Pustatičniku, a ji z njo na sodišču ni uspelo.

10 milijonov evrov za špekulativni nakup obveznic

Nato je leta 2010 podjetje ABCInvest kupilo 11.553 hibridnih obveznic Abanke. Tudi pri tem poslu so povezave z Nikolićem jasne. Najprej osebne.

Podjetje ABCInvest je obveznice odkupilo od znanega kupca, podjetja Corvus, ki ga je ustanovil Gorazd Balas Rant. Gre za tesnega sodelavca Stojana Nikolića in tudi podrejenega v obdobju, ko je zadnji vodil borznoposredniško hišo Poteza. Pred tem je bil Balas Rant zaposlen v nekdanji Hypo banki, ki je pozneje financirala nakup obveznic Abanke. Tako Hypo kot Potezo je moral zapustiti zaradi nekaterih izgub, ki jih je ustvaril pri trgovanju z vrednostnimi papirji.

Novembra 2008 sta bila Balas Rant in Nikolić tudi med soustanovitelji podjetja Filargo, ki ga pozneje kupi Igor Delfin, nekdanji borzni posrednik v Potezi. Prav Balas-Rantu je Mojca Perhavc leta 2013, preden se je zaposlila na slabi banki, prodala podjetje ABCInvest. To pa je nato Hypo banko zaprosilo za podaljšanje posojila.

Balas Rant, ki je bil porok in zastavitelj za poplačilo posojila, ki ga je najel ABCInvest, je sicer danes davčni dolžnik. Kot fizična oseba finančni upravi (Furs) dolguje 33 tisoč evrov, še slabih 22 tisoč evrov dolga pa ima njegovo podjetje Corvus, ki ga zaradi nasprotovanja Fursa ni mogel izbrisati iz registra.

Poslovno je povezan tudi z Gregorjem Mesaričem, novim lastnikom terjatev do ABCInvesta. Mesarič je bil eden od ustanovitelj družbe za upravljanje skladov Digitalps, ki trguje tudi s kriptovalutami. Vodja upravljanja v tej družbi je Balas Rant.

Nakup hibridnih obveznic je bil posel, ki je leta 2010 že veljal za zelo visokotveganega ali celo špekulativnega. Tržna vrednost teh obveznic je namreč ves čas upadala, saj sta recesija in pok finančnih balonov že začela najedati bilance slovenskih bank.

Da je šlo za špekulativne vrednostne papirje, je razvidno že iz prospekta, objavljenega na Luksemburški borzi leta 2007, ko si je Abanka od vlagateljev izposodila 120 milijonov evrov. Šlo je namreč za podrejeni dolg banke.

Abanka in Triglav: je Nikolić vedel nekaj več?

Že konec leta 2010 je vrednost te obveznice znašala le 60 odstotkov nominalne vrednosti. Po naših podatkih jih je podjetje ABCInvest kupilo po nekaj manj kot 80 odstotkov nominalne vrednosti. Dve leti pozneje je Abanka imetnikom prenehala plačevati obresti. Nakup obveznic je sicer podjetje ABCInvest v celoti financiralo z najetjem posojila.

Zakaj sta se torej Stojan Nikolić oziroma Mojca Perhavc sploh odločila za tako tvegan nakup?

Leta 2010, ko je podjetje ABCInvest kupilo hibridne obveznice Abanke, je bil Nikolić že direktor Triglav Naložbe v lasti Zavarovalnice Triglav. Ta je bila leta 2010 največja delničarka Abanke, z njo pa je imela še večje načrte. Že konec istega leta so namreč v Triglavu, ki ga je takrat vodil Matjaž Rakovec, pri Banki Sloveniji preverjala možnosti za povečanje svojega deleža v Abanki do 50 odstotkov.

Je mogoče, da je Nikolić že ob nakupu obveznic vedel za načrte Zavarovalnice Triglav za prevzem Abanke, s katero bi ta dobila stabilnega lastnika, ki bi ji ob krizi pokril manjkajoči kapital, s tem pa jamčil tudi za izplačilo obveznic?

Te možnosti tudi zaradi preteklih praks ni mogoče izključiti. Podjetje ABCInvest je na primer za najem posojila pri Hypu banki zastavilo tudi delnice največje srbske zavarovalnice Dunav Osiguranje, za katero se je v preteklosti večkrat napovedovala privatizacija. Med morebitnimi interesenti je bila tudi Zavarovalnica Triglav. 

Moralni hazard: vedno pri viru informacij

Prav na tej točki pridemo na področje tako imenovanega moralnega hazarda. Podjetja ABCInvest zagotovo ni bilo v množici nepoučenih vlagateljev, ki so na okencih slovenskih bank kupovali njihove obveznice.

Ravno nasprotno, že leta 2012, ko je podjetje uradno nasedlo z obveznico, je imel Nikolić eno od pomembnejših vlog pri odločanju o načinu sanacije bank. Kot že omenjeno, je bil svetovalec tedanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, a brez jasno določene formalne funkcije. V njegovem obdobju se izbris obveznic ni omenjal kot ena od možnosti za sanacijo bank.

Prav Nikolić naj bi v Slovenijo pomagal pripeljati svetovalce iz londonske družbe ERC, ki je leta 2012 opravila prvi pregled slovenskih bank. Z njenim hčerinskim podjetjem Ovington so se Triglav Naložbe, ki jih vodil Nikolić, še leto dni pozneje dogovarjale o ustanovitvi sklada za odkupovanje slabih terjatev. Dostop je imel tudi do Šušteršičevega naslednika Uroša Čuferja.

Pri tem ni mogoče spregledati še ene podrobnosti. Ko se je Mojca Perhavc podjetje ABCInvest aprila 2013 odločila prodati, s tem pa dolg do Hypo banke prenesti na novega lastnika Gorazda Balasa Ranta, je bilo slovensko ministrstvo za finance že v rednih stikih z uradniki Evropske komisije. Ta je v naslednjih tednih uradno zavrnila domače izračune vrednosti kapitala za reševanje bank.

Takrat se je prvič izkazalo, da bo račun za sanacijo bank krepko višji od načrtovanega, ceno za to pa bi lahko plačali imetniki obveznic. To se je pozneje tudi zgodilo. Vsi imetniki obveznic Abanke, med katerimi so bili nekateri znani Slovenci, na primer olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus, so ostali brez naložbe. V vsakem primeru je torej Mojca Perhavc podjetje prodala ob pravem času.

Kako posle z obveznicami pojasnjuje Nikolić

Odgovore Stojana Nikolića na naša vprašanja objavljamo v celoti.

Kakšna je bila vaša vloga v podjetju ABCinvest v letih 2008 do 2013?

Formalne vloge v podjetju ABC Invest nisem imel, je pa bilo to isto podjetje na koncu uporabljeno za reševanje dolga, ki ga je do mene in moje žene imel Gorazd Balas oziroma z njim povezane osebe. Ko je bilo jasno, da dolg na ta način ne more biti poplačan, se je podjetje v celoti preneslo na gospoda Balasa.

Ali ste sedanje in pretekle delodajalce seznanili, da ste določene posle vodili v sodelovanju s posameznimi družinskimi člani prek tega podjetja?

Sam nisem sodeloval pri nobenih poslih podjetja, ki ga omenjate, so pa bili vsi moji delodajalci vedno obveščeni o mojih aktivnostih, ki bi lahko pomenile konflikt interesov. 

Kaj je bila temeljna dejavnost podjetja Filargo?

Podjetje se je ukvarjalo z dejavnostjo finančnega svetovanja in posredovanja. Vanj sem bil povabljen kot investitor, a ker dejavnost ni zaživela, sem kmalu izstopil.

Ali sta podjetji pri svojem poslovanju razpolagali z notranjimi informacijami, ki ste jih pridobivali pri opravljanju svojih funkcij (tudi svetovalnih)?

Ne.

V kakšnih odnosih ste bili zadnje desetletje z g. Gorazdom Balasom, po novem Gorazdom Balasom Rantom? Zgolj poslovnih ali tudi prijateljskih?

Ravno zaradi dogodkov iz naslova odgovora na prvo vprašanje z gospodom, ki ga omenjate, skoraj desetletje nisva v stikih.

Kadrovska koalicija LMŠ-SD?

V kabinetu predsednika vlade so nam že pred dnevi zatrdili, da "njegovi zaposleni niso imeli nobene vloge pri imenovanju vodstva HSE". Pri tem so zanikali, da bi imel državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, ki mu nekateri pripisujejo ključno vlogo pri kadrovskih odločitvah LMŠ, kakršne koli stike ali s Stojanom Nikolićem ali z novim članom uprave Viktorjem Vračarjem.

Nadzorni svet HSE po nedavnem odstopu Milana Perovića trenutno vodi Boštjan Markoli, ki je vanj prišel iz kvote SD. Še pred imenovanjem pa naj bi Nikolić pridobil podporo generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja, čeprav viri v tej stranki zatrjujejo, da novi generalni direktor HSE ni njen kandidat, s prstom pa kažejo na Alenko Bratušek.

Toda prav to imenovanje vnovič nakazuje, da sta dve največji vladni stranki LMŠ in SD vsaj pri kadrovanju v državnem gospodarstvu v zelo dobrih odnosih, saj na tem področju med njima še ni bilo večjega konflikta. Imenovanju Nikolića naj bi ob SMC še najbolj nasprotoval član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Andrej Božič. To pa verjetno že priča o njegovi resnični (ne)moči v državni kadrovski kombinatoriki.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net