Policija je že od prevzema oblasti ena prvih glavnih tarč SDS. V mandatu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa so se zamenjali vsi ključni ljudje na policiji. Najbolj je na udaru Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Poslanci SDS so javno blatili posamezne kriminaliste, Hojs pa je nezakonito zahteval revizijo več konkretnih zadev. Njegovi nadzorniki se zdaj želijo dokopati še do vsebine spisa o preiskavi poslov z zaščitno opremo, v kateri je prvi osumljenec podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek, a jih je pri tem ustavilo specializirano državno tožilstvo.
Medtem ko si največja vladna stranka politično podreja policijo, je Franciju Matozu, dolgoletnemu odvetniku Janeza Janše in SDS, tam uspelo priti do posla. Sredi poletja je namreč sklenil pogodbo s Sindikatom policistov Slovenije (SPS), enim od dveh policijskih sindikatov, ki ima okrog 2600 članov, med njimi večinoma uniformiranih policistov. Dokumenti, ki smo jo pridobili, razkrivajo, da je Matoz eden od ekskluzivnih izvajalcev pravne pomoči za člane sindikata.
Z Matozom zapihal nov politični veter
Toda sodelovanje z Matozom v sindikat očitno ni prineslo le sprememb v sistemu pravne pomoči, ampak tudi nov politični veter. Če je SPS pod vodstvom Kristjana Mlekuša še spomladi večkrat javno kritiziral Hojsa, je po podpisu pogodbe z Matozom povsem obrnil ploščo. Sindikat policistov je danes zagovornik aktualne oblasti, ki jo občasno tudi javno hvali. Mlekuša nam včeraj ni uspelo priklicati.
Še spomladi je med Hojsom in Mlekušem večkrat javno "počilo", ko je ta ministrstvu očital, da je policistom priskrbelo neustrezno zaščitno opremo. Nato je Mlekuš javno stopil v bran policistu, ki je bil zaradi "selfieja" s protestnikom tarča pogroma SDS. Ko je Hojs ob hišnih preiskavah pri Počivalšku odstopil, je Mlekušev sindikat zahteval opravičilo zaradi njegovih izjav o "politični policiji". Ocenil jih je kot žaljive. "Policisti smo podrejeni zgolj stroki," so takrat sporočili iz SPS. Hojsu je za primer dal nekdanjega italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, ki "ni dovolil pljuvati po lastni policiji", čeprav je bil sam v več preiskavah.
Sledil je julij, v katerem je Hojs ostal na položaju ministra in začel z napadom na NPU. Isti mesec, ko je Janša v parlamentu napovedal "depolitizacijo NPU", Hojs pa zahteval revizijo konkretnih preiskav, je Mlekušev sindikat podpisal pogodbo z Janševim odvetnikom Matozom. Mlekuš ga je v dopisu članom opisal kot "vrhunskega odvetnika", ki "sodi v sam vrh pravnih strokovnjakov v Sloveniji", v sistem pravne pomoči pa "nedvomno prinaša dodatno kvaliteto".
"Zahvala ministru Hojsu, ker je prisluhnil argumentom"
Ali in kako je Matozov prihod pomagal k izboljšanju odnosov med vlado in SPS, ni jasno. Toda od podpisa pogodbe z odvetnikom SDS so se ti čudežno otoplili. Hojs je v vrstah policije dobil pomembnega zaveznika, ki je v zelo slabih odnosih s Policijskim sindikatom Slovenije (PSS), večjim in starejšim od obeh sindikatov.
Že sredi avgusta je vlada z uredbo zvišala plače 571 pomožnim policistom iz 21. v 24. plačni razred, za kar si je najbolj prizadeval Mlekušev sindikat. Ko se je septembra konkurenčni PSS preoblikoval v stavkovni odbor, temu niso sledili v Mlekuševem sindikatu, saj "komunikacija z ministrstvom poteka konstruktivno". V PSS so ga obtožili, da je že klonil pod pritiskom ministra, o nepravilnostih znotraj policije pa molči v zameno za izplačilo šengenskega dodatka. Mlekuš je to zanikal.
V začetku decembra se je spet zahvalil Hojsu, tokrat zaradi spremembe pravilnika o dodelitvi službenih stanovanj. Ta je namreč omogočil podaljšanje najemnih razmerij za nedoločen čas za upokojene policiste in vojne veterane, kar naj bi vznejevoljilo mlajše generacije policistov.
Še pred tem je sindikat policistov celo delil sporočila notranjega ministrstva, s katerim je to zavrnilo očitke o nezakonitem nadzoru policije. Objavil je fotografijo izgrednika, ki je napadel policista, in prosil za informacije o njemu. Ministra Hojsa pa je pozval k podpori pri preklicu enega od sklepov, ki ga je vlada sprejela na pobudo ministrstva za javno upravo.
Skupaj že v aferi Koprivnikar
Mlekuš je vodenje SPS prevzel leta 2018. Njegov predhodnik Zoran Petrovič je s položaja odstopil ob aferi Koprivnikar. Ta je izbruhnila po tem, ko so policisti ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sredi policijske stavke novembra 2015 ustavili med nočnim vračanjem s koncerta svoje rock skupine v Škofji Loki. V javnosti je kasneje zaokrožilo anonimno pismo s posnetki dopisovanj vodilnih članov sindikata na facebooku, ki so razkrivali predhodno dogovarjanje o prometni kontroli. Prvotna interna preiskava ni potrdila sumov, da bi bilo s postopkom kaj narobe, notranji nadzor pa je potrdil dogovarjanje prek zaprtega profila na Facebooku.
Zoper peterico policistov je bila vložena obtožnica. Štirje od teh so pravnomočno odločitev o zakonitosti odpovedi poskušali izpodbiti še z izrednim pravnim sredstvom na vrhovnem sodišču, vendar je to njihove revizije zavrnilo. Kljub temu so ob desetletnici sindikata vsi prejeli priznanja za delo. Enemu policistu je višje sodišče ugodilo pri pritožbi, da mu je bila kršena pravica do zagovora. Na sodišču ga je branil Franci Matoz. V dopisu, ki ga je Mlekuš poleti poslal članom, je zapisal, da je Matoz "specializiran za zastopanje članic in članov SPS v kazenskih postopkih in primerih izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi za območje celotne Republike Slovenije".
Že v preteklosti je Mlekuš zavrnil očitke o osebni politični naravnavnosti. "POP TV oz. 24ur piše da sem blizu stranki SDS, Nova24 da sem ekstremni levičar. No, nisem ne eno in ne drugo, sem le policist ki ima rad svoj poklic. Se odzivati na takšne stvari? Ah, brez veze, naj tolčejo politiki in mediji svoje," je zapisal avgusta, kmalu po podpisu pogodbe z Matozom.
