Javni dolg je zaradi epidemije covid-19 in trošenja proračunskega denarja za blaženje njenih posledic dosegel rekord. Po zadnjih podatkih znaša že 37,43 milijarde evrov. To je kar 5,68 milijarde evrov več kot konec leta 2019. Za več se je Slovenija zadolžila le še v letu 2013, v času vlade Alenke Bratušek in sanacije bank, ki je sledila najhujši krizi od 30. let prejšnjega stoletja.
Za lažjo predstavo: javni dolg na vsakega državljana (1,944 milijona ljudi) bo letos presegel 20.000 evrov, dolg na posameznega delovno aktivnega državljana (881.800 ljudi) pa že sedaj znaša več kot 42.400 evrov.
Samo za financiranje ukrepov iz protikoronskih paketov, med drugim subvencionirano čakanje na delo, covid dodatke zaposlenim, mesečni temeljni dohodek in kritje dela fiksnih stroškov, je šlo v lanskem letu 2,78 milijarde evrov ali 1430 evrov na državljana. Strokovnjaki so si edini, da je vlada Janeza Janše s tem prispevala k manjšemu padcu gospodarske aktivnosti in ohranjanju delovnih mest. Toda ocene o doseženih rezultatih so si različne.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je večkrat javno poudaril, da je vlada ohranila več kot 300.000 delovnih mest. Resnica je drugačna. Banka Slovenije ugotavlja, da so rešili 16.000 delovnih mest. Po ugotovitvah fiskalnega sveta bi bila raven bruto domačega proizvoda (DBP) lani brez ukrepov za okoli tri odstotke nižja od dejanske. Za primerjavo, za ukrepe smo porabili več kot pet odstotkov BDP. Na GZS pa ugotavljajo, da je tisti del gospodarstva, ki je bil dolgo časa zaprt, "pred razpadom sistema".
Vlada porabila milijarde evrov. Toda za kaj?
Problem je seveda v tem, ali so ukrepi pravi in za kaj namenjamo denar. Večkrat smo že poročali o jamstveni shemi, ki bi morala biti ključen ukrep za pomoč in zagon gospodarstva, vendar se je izkazala za katastrofo. Fiskalni svet poziva k večji usmerjenosti nekaterih ukrepov. Samo za covid dodatke v javnem sektorju je do marca letos šlo 394 milijone evrov, kar je skoraj toliko kot za nadomestila za čakanje na delo (454 milijonov evrov). Poleg tega je vlada ukinila luksuzni davek na motorna vozila, kar pomeni 29 milijonov evrov manj letno v proračunu. Med 28 in 63 milijonov evrov bo manj pobranega davka zaradi popolne sprostitve cen naftnih derivatov. Še nekajkrat tolikšen izpad v proračunu bi pomenila uvedba socialne kapice na socialne prispevke pri več kot 6.000 evrov mesečne plače.
V fiskalnem svetu, ki ga sestavljajo ekonomisti Davorin Kračun, Alenka Jerkič in Tomaž Perše, ocenjujejo, da so bili poleg ukrepov za omejevanje posledic epidemije v zadnjem obdobju sprejeti oziroma napovedani ukrepi, ki poslabšujejo strukturni položaj javnih financ. "Takšno ukrepanje je še posebej v danih razmerah neustrezno, zato pozivamo vse deležnike, da ne sprejemajo nadaljnjih strukturnih ukrepov, ki bi ta manevrski prostor dodatno omejevali," so poudarili.
Tudi v petek, ko so v državnem zboru obravnavali predlog določitve najvišjega obsega porabe porabe javnih financ do leta 2024, je opozicija opozarjala na "nenadzorovano trošenje davkoplačevalskega denarja" in porabo denarja za "ukrepe, ki z epidemijo niso povezani". V naslednjih treh letih naj bi v proračunu zmanjkalo več kot šest milijard evrov. Koalicija je kljub vsemu zbrala 46 glasov podpore, saj so jo podprli tudi v SNS in DeSUS.
Za boljše razumevanje v nadaljevanju v grafikah predstavljamo javni dolg skozi prizmo vsakdanjega življenja (idejna zasnova po predlogi Računskega sodišča):
