Slovenija ne bo dosegla željenih ciljev pri cepljenju proti covid-19, ki bi nam jeseni pomagali preprečiti ponovitev katastrofalnega drugega vala.
To je po šestih mesecih obljub, zgrešenih potez in porazne kampanje za promocijo cepljenja naposled priznal tudi premier Janez Janša. V ponedeljek je namreč v državnem zboru že napovedal, kaj se bo zgodilo, "če do konca poletja ne bomo prišli na 70-odstotno precepljenost". "Jeseni bomo imeli vse zaprto. Vnaprej povem," je sporočil. Poudaril je, da bomo le z dovolj velikim številom cepljenih preprečili "sprejem zakonodaje, s katero bo cepljenje vsaj za določene kategorije obvezno".
S tem je imel v mislih predvsem medicinske sestre in druge zaposlene v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše. Podatki namreč kažejo, da Sloveniji ni spodletelo le pri precepljenosti starejših, ampak tudi pri zdravstvenih delavcih.
Preberite še:
Janša je lagal: pri cepljenju nismo v špici, ampak na repu EU
Veliko medicinskih sester se noče cepiti
Za cepljenje z vsaj enim odmerkom sta se zaenkrat odločila le dva od treh zaposlenih v zdravstvu. Delež cepljenih drastično upada z izobrazbeno strukturo. Najvišji je pri zdravnikih. V nekaterih bolnišnicah so cepljeni že praktično vsi. Nasprotno je pri delavcih v zdravstveni negi, saj je bil ponekod cepljen le eden od treh zdravstvenih tehnikov. V cepljenje jih ni prepričalo niti dejstvo, da se jih je zaradi pomanjkanja zaščite ogromno okužilo v drugem valu in da so že od samega začetka uvrščeni na prednostni seznam za cepljenje.
Težave s pomanjkljivo precepljenostjo zdravstvenega osebja imajo v tako rekoč vseh največjih zdravstvenih ustanovah:
Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so nam naknadno sporočili, da je bilo pri njih cepljenih 5541 od 8.498 zaposlenih, torej okoli 65 odstotkov vsega osebja. Med njimi 91 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov ter 67 odstotkov osebja v zdravstveni negi (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, bolničarji, strežnice).
Preberite še:
Sladke sanje za volanom #kolumna
Slovenija spet na repu držav EU
Res je, da so med zaposlenimi tudi številni prebolevniki, ki so se okužili pred manj kot šestimi meseci. Toda njihovo število se iz tedna v teden zmanjšuje - v začetku jeseni jih tako praktično ne bo več. Kolikšen delež teh ljudi se bo cepil, ni znano.
Veliko več uspeha pri prepričevanju zdravstvenih delavcev so imeli v drugih državah Evropske unije (EU). Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo do sedaj s prvim odmerkom cepljenih 82,2 odstotka zdravstvenih delavcev v EU, z vsemi odmerki pa 72,2 odstotka. V Sloveniji jih je bilo medtem cepljenih le 70,6 odstotka oziroma 64,2 odstotka. Od 16 držav, za katere ima ECDC podatke, so slabše od Slovenije samo še Bolgarija, Danska in Malta. Toda v zadnjih dveh državah so cepili že praktično vse starejše od 80 let. Ob tem imajo s prvim odmerkom cepljenega že več kot 70 odstotkov prebivalstva, s čimer bodo za razliko od Slovenije še pred koncem poletja presegli ciljno precepljenost.
"Želimo si, da bi bila precepljenost med zdravstvenimi delavci čim višja. Kadri so temelj zdravstvenega sistema in poleg tega, da s cepljenjem ščitijo svoje zdravje, tudi postavljajo zgled prebivalcem," so nizke številke komentirali na ministrstvu za zdravje. Po naših informacijah se je minister Janez Poklukar pred dvema tednoma na temo problematike cepljenja sestal s predstavniki zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. Pri njih je preverjal možnosti za organizacijo skupne kampanje, s katero bi njihove člane prepričali v cepljenje.
Preberite še:
Orban nam je poslal cepivo, ki se mu izteka rok #dokumenti
Največji delež zdravnikov, kar 95 odstotkov, se je cepilo v Splošni bolnišnici Celje. Sledita bolnišnici v Mariboru in Murski Soboti, ki sicer delujeta na območjih s slabšo precepljenostjo. Najmanj zdravnikov, le trije od štirih, se je cepilo v Izoli.
Največ medicinskih sester, po dve tretjini vseh, se je cepilo v Celju in Mariboru, najmanj pa v Novem mestu (le 45 odstotkov). Največ drugega osebja (81 odstotkov) se je cepilo v Murski Soboti, najmanj pa v bolnišnici v Novi Gorici (v povprečju le eden od treh). Relativno velike razlike med bolnišnicami so verjetno le deloma povezane s prebolevnostjo.
Kaj je rešitev? Represija ali izobraževanje?
Toda za to so se na ministrstvu odločili vsaj nekaj mesecev prepozno. Zaupanje javnosti v cepljenje je v Sloveniji na eni najnižjih ravni v EU, kar sovpada tudi s splošnim nezaupanjem v delo vlade, ki je pri promociji cepljenja zatajila. Na to opozarjajo tudi predstavniki zaposlenih in največjih zdravstvenih organizacij. Predsednika vlade in druge pristojne pozivajo, naj zdravstvenim delavcem prenehajo groziti in jih ustrezno informirajo o prednostih in tveganjih pri cepljenju.
"Decembra so zaposleni v zdravstvu dobili termin za cepljenje in to je bilo to. Nobenih relevantnih informacij o cepivu. Več so izvedeli iz medijev kot pa od pristojnih," je poudarila Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva. "Zdaj vsi kažejo s prstom in govorijo, kako nizka je precepljenost pri tej skupini izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Dejstvo je, da je to posledica pomanjkanja znanja. V poplavi informacij se je pri zdravstvenih delavcih ustvarilo lastno videnje, ki nima veliko veze s stroko," priznava predsednica Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monika Ažman.
"V Angliji so se že pred letom dni načrtno pripravljali na cepljenje. Takoj, ko je prišlo cepivo, so organizirali kampanje, najprej za zdravstvene delavce. S strokovnega in marketinškega vidika so se tega lotili pametno. Dajmo tudi mi raje stopiti skupaj in jih poskušajmo opolnomočiti,« je pojasnila Ažmanova.
V Sloveniji, kjer bi morali biti pri cepljenju zgled vsem ostalim, so se zdravstveni delavci v pomanjkanju jasnih informacij o pozitivnih in negativnih posledicah cepljenja zanašali na družbena omrežja in druge nezanesljive vire. "Izčrpani so in naveličani. Zdaj pa jim nekdo grozi, da bodo ostali brez službe, če se ne bodo cepili. Še to naj naredijo, pa se bo cepljenje zares zaustavilo. Zdaj zares ni čas za strašenje. To so ljudje, ki opravljajo najbolj nehvaležno delo. V zdravstveni negi ni Chanelovih dišav," je povedala Ažmanova in opozorila, da bi represija še pospešila odhod kadrov.
