Na njegov položaj naj bi začasno imenovala Tatjano Bobnar, namestnico dozdajšnjega generalnega direktorja.
Kaj so razlogi za zamenjavo, uradno ni mogoče izvedeti.
Pravna podlaga za zamenjavo Veličkega je lahko zakon o javnih uslužbencih, ki omogoča pristojnemu ministru oz. vladi, da v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja ne glede na razloge. Tudi predsednik SMC in nekdanji premier Miro Cerar je v odzivu na predlagano zamenjavo v vrhu policije pred današnjo sejo sveta spomnil, da ima vsak minister možnost, da predlaga menjavo ožje ekipe. Upa pa, da je pristojni minister dobro premislil to potezo in da bo policija pod novim vodstvom uspešno delala.
Po nekaterih informacijah naj bi se minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar tako odločil, ker je presodil, da bo nekatere načrtovane spremembe v ustroju in delovanju policije lažje izpeljal z novim imenom na vrhu policije. Poklukar je član Liste Marjana Šarca (LMŠ), v stranki pa velja za člana najožjega kroga aktualnega predsednika vlade.
Val kadrovskih sprememb v policiji?
Gre za drugo večjo kadrovsko spremembo v policiji v zadnjih tednih. Prejšnji mesec smo razkrili, da svoj položaj zapušča direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj, ki odhaja v Srbijo.
Zamenjava Veličkega tako sproža vprašanje novih kadrovskih sprememb v policiji. Po nekaterih informacijah bi se lahko prvi na udaru znašel direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič.
Po zakonu o policiji generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.
Na položaju je bil le slabo leto dni
Velički vodi policijo od januarja 2018, ko je po odstopu dotedanjega generalnega direktorja Marjana Fanka postal vršilec dolžnosti. Aprila, torej v zadnjih mesecih vlade Mira Cerarja, je bil na položaj imenovan s polnim mandatom.
Pred tem je večino kariere preživel na Policijski upravi Kranj, kjer je bil sprva kriminalist, nato pa vodja oddelka za organizirano kriminaliteto, načelnik urada kriminalistične policije in od leta 2009 tudi direktor. Konec leta 2016 je postal Fankov namestnik. Mandata Simona Veličkega ni zaznamovala nobena večja afera.
Tudi Veličkega bo zdaj – vsaj za nekaj časa – nasledila njegova namestnica.
Prva ženska na čelu policije?
Tatjana Bobnar, enako kot Velički, je po izobrazbi pravnica in v policiji zaposlena od leta 1993. Prihaja s Policijske uprave Ljubljana. Po dolgoletnem delu v kriminalistični službi je tam postala vodja službe za operativno podporo in pomočnica direktorja.
Na tem položaju je "preživela" še tri generalne direktorje: Stanislava Venigerja, Marjana Fanka in zdaj očitno še Simona Veličkega. Če jo bo vlada v četrtek imenovala za vršilko dolžnosti generalnega direktorja, bo prva ženska na čelu slovenske policije v zgodovini.
V 20 letih devet šefov policije
Velički je bil deveti generalni direktor policije v dvajsetih letih, pri čemer nikomur od teh ni uspelo na položaju ostati do konca petletnega mandata. K tej skupini gre prišteti še dva vršilca dolžnosti, Bojana Potočnika in Matjaža Šinkovca, ki sta policijo vodila tri oziroma slaba dva meseca.
Prvi generalni direktor policije je leta 1998 postal Borut Likar, pred tem državni sekretar na notranjem ministrstvu, ki ga je skupaj z ministrom Mirkom Bandljem le nekaj mesecev zatem odnesla afera Vič-Holmec.
Izbruhnila je po objavi članka v Slovenskih novicah, v katerem so se pojavili očitki, da so slovenski policisti med osamosvojitveno vojno streljali na vojake JLA, ki so se želeli predati. Ti niso bili nikoli dokazani.
Od Patrie do afere Baričević
Likarja je nasledil Andrej Podvršić, ki ga je vlada Andreja Bajuka zamenjala z Markom Pogorevcem. Ta se je moral posloviti v času vlade Antona Ropa, ki se je odločila, da bo novega šefa iskala z javnim natečajem.
Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve v času vlade Boruta Pahorja, je Romška zamenjala z Jankom Gorškom. V njegovem obdobju je bil ustanovljen Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Začele so se prve večje preiskave "tajkunskih" zgodb. Opozicija mu je očitala afero Baričević in sporni najem prostorov za NPU pri podjetju Ram Invest v lasti Igorja Jurija Pogačarja, dobrega prijatelja Kresalove.
Nova vlada, nova menjava na vrhu policije
Druga vlada Janeza Janše je nato močno poenostavila postopek za razrešitev generalnega direktorja policije.
Zakonodajo je spremenila tako, da je to lahko minister storil v letu dni brez pravih razlogov. Goršek se je tako po treh letih in pol moral posloviti. Njegov naslednik Vinko Gorenak (SDS) je za prvega med policisti imenoval Stanislava Venigerja, v tem obdobju pa naj bi v kadrovanju v policiji prevladovala tako imenovana celjska linija.
Razrešitev Veličkega ne bo vplivala na pogajanja in stavko
Razrešitev generalnega direktorja policije Simona Veličkega po oceni predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča na pogajanja in na potek stavke ne more vplivati. Kot je dodal, tudi Tatjana Bobnar, ki naj bi ga kot v. d. direktorice nasledila na čelu policije, pozna potek socialnega dialoga znotraj policije.
Kot je dejal Uroševič, kakšnih konfliktov z dosedanjim direktorjem Veličkim sicer niso imeli. Policijo je čez to obdobje pripeljal dokaj mirno, je pa res, da je to delo opravljal razmeroma kratek čas. Kakšnih posebnih razlogov za grajo ali za hvalo predsednik sindikata zato niti ne vidi.
O Bobnarjevi pa je Uroševič dejal, da ima vse potrebne kvalifikacije za to mesto, saj že dlje časa sodeluje v vodstvu policije in pozna tako svoj posel kot potek socialnega dialoga znotraj policije. (STA)
Januarja 2015, že v času vlade Mira Cerarja, je na čelo policije prišel Marjan Fank, pred tem direktor uprave kriminalistične policije.
Po skoraj treh letih je položaj zapustil zaradi osebnih razlogov, januarja letos pa posle predal Simonu Veličkemu. Ta je bil za generalnega direktorja s polnimi pooblastili imenovan aprila letos.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
