Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je spet v rdečih številkah. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je namreč ustvaril več kot 20 milijonov evrov izgube oziroma presežka odhodkov nad odhodki. To mu je "uspelo" kljub temu, da je v tem obdobju prejel za več kot 50 milijonov evrov dodatnega državnega zaradi epidemije covid-19. Ob porastu števila zaposlenih in stroškov so se podaljšale tudi čakalne vrste. Kaj se torej dogaja s poslovanjem največje bolnišnice v državi?
Med razpravami o tem, kaj je narobe v slovenskem zdravstvu, je pogosto mogoče slišati, da mu država namenja premalo denarja. Četudi to drži, to v zadnjih mesecih ne bi smel biti razlog za slabe rezultate UKC Ljubljana. Samo med januarjem in aprilom je UKC Ljubljana ustvaril 229 milijonov evrov prihodkov. To je dobrih 28 milijonov evrov nad načrtom. Glavni razlog za to je 50 milijonov evrov, ki jih je UKC Ljubljana v tem času od države prejel zaradi epidemije. Namenjeni so bili za izplačilo dodatkov zaposlenim in kritje stroškov zdravljenja bolnikov s covid-19.
Res je, da je UKC Ljubljana med epidemijo zaradi omejenega dela drugih oddelkov realiziral manjši del programa od načrtovanega, zaradi česar je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejel osem milijonov evrov manj denarja od načrtov. Toda dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, razkrivajo, da so se v UKC Ljubljana v prvih štirih mesecih leta skokovito povečali tudi stroški.
Preberite še:
UKC Ljubljana skriva imena najbolje plačanih zdravnikov
Skrivnost izgube: stroški so prebili vse meje
Poslovni odhodki UKC Ljubljana, ki ga po februarskem odhodu Janeza Poklukarja na ministrstvo za zdravje začasno vodi Jože Golobič, so tako v tem času presegli vse napovedi. Po načrtih ne bi smeli biti večji od 200 milijonov evrov, a so znašali kar 249 milijonov evrov. Zakaj? Kot je razvidno iz dokumentov, so bili skoraj za petino višji pri porabljenem materialu, za desetino pri storitvah in kar za tretjino pri delu. Za stroške dela okoli 8500 zaposlenih je šlo 143 milijonov evrov - namesto načrtovanih 107 milijonov evrov. Poročali smo že, da so plače med epidemijo strmo zrasle. V povprečju so plače tridesetih rekorderjev v UKC Ljubljana v lanskem decembru znašale 18.200 evrov bruto.
Čeprav vodstvo UKC Ljubljana poudarja, da je porast prihodkov in odhodkov posledica "predvsem izplačil dodatkov za delo", so krepko zrasli tudi stroški porabljenega materiala in plačanih storitev - za 13 milijonov milijonov oziroma 15 odstotkov višji od načrtov. Velik del nabav materiala v prvih štirih mesecih je UKC Ljubljana kupoval mimo javnih naročil. Že v enakem obdobju 2020 je bilo takšnih nabav za 38 milijonov evrov, pri čemer je bila takrat covid-19 še popolnoma neznana bolezen, strah pred tem, da bi bolnišnice ostale brez ustrezne zaščitne in druge opreme, pa je bil velik. Takrat so na hitro kupovali tudi ventilatorje, ki jih na koncu niso potrebovali in so zdaj v skladišču.
Preberite še:
V bolnicah plačnih rekordi, vi pa ne morete do zdravnika
Pozneje je bilo drugače. V UKC Ljubljana so imeli lani več mesecev časa za pripravo na drugi in tretji val, opreme in materiala pa je bilo na trgu dovolj. Kljub temu so z naročilnicami v štirih mesecih opravili za 27,4 milijona evrov poslov zaradi nepredvidenih potreb za obvladovanje epidemije covid-19. Kaj vse so kupovali, ni mogoče ugotoviti. Na spletni strani UKC Ljubljana je mogoče najti podatke le za lansko leto. Od UKC Ljubljana smo zato zahtevali aktualne podatke, vendar jih po dveh tednih še vedno nismo dobili.
Po podatkih aplikacije Erar so med glavnimi dobavitelji UKC Ljubljana družbe Sanolabor, Salus in Kemofarmacija, od katerih kupujejo zdravila, sanitetni material in zaščitno opremo. Obseg poslov z njimi se je glede na leto 2020 povečal za več milijonov evrov. Toda ob velikih ima UKC Ljubljana še več sto manjših dobaviteljev, od katerih kupuje različno medicinsko opremo in material.
Čakalne dobe se daljšajo
Kar lahko najbolj skrbi bolnike, je dejstvo, da se je ob naraščanju stroškov v prvih štirih mesecih leta opazno zmanjšala dostopnost do javnih zdravstvenih storitev. Vse do 11. marca se niso izvajali posegi s stopnjo nujnosti hitro in redno. V akutni (nujni) bolnišnični obravnavi je bilo obravnavanih za 5,4 odstotka manj bolnikov. Več kot 50 odstotkov manj od načrtov je bilo obravnav pri programih operacije na stopalu, operaciji golše, benigni hiperplaziji prostate, artroskopske operacije, endoprotez kolena in gležnja ...
Tudi v ambulantni dejavnosti je bilo kar 13 odstotkov manj realiziranih pregledov od načrtov. Najbolj so za načrtom zaostali pri kirurgiji (27,3 odstotka), kardiologiji (27 odstotkov) in infektologiji (23,1 odstotka). Vse to se odraža tudi v čakalnih dobah:
- na vse vrste zdravstvenih storitev je na zadnji dan aprila čakalo 90.417 pacientov, kar je 4500 več kot na zadnji dan decembra.
- na prvi pregled je čakalo 34.034 pacientov. To je skoraj 2000 več kot na zadnji dan decembra,
- največ pacientov čaka na interni, kirurški, očesni in ortopedski kliniki.
- kar 12 tisoč pacientov že čaka nad dopustno čakalno dobo.
Čeprav se je število novo vpisanih v čakalne sezname v tem času zmanjšalo, se čakanje že vpisanih podaljšuje, ker je UKC Ljubljana med epidemijo deloma ali v celoti zaustavil izvajanje ostalih programov. V prvih štirih mesecih je na UKC Ljubljana v povprečju delalo 8283 ljudi, kar je 167 več kot v enakem obdobju lani. V največji bolnišnici v državi je bilo 42 zdravnikov specializantov in sekundarijev več kot lani. Toda hkrati je več zaposlenih v zdravstvenih negi, farmacevtskih delavcev in laboratorijskih tehnikov v tem času odšlo, kot se jih je zaposlilo.
Preberite še:
Vlada pogrnila tudi pri cepljenju zdravstvenih delavcev
Kdo bo letos reševal UKC?
Na UKC Ljubljana poudarjajo, da "je rezultat v primerjavi s preteklim letom boljši kot lani. Ko je Janševa vlada ob prevzemu oblasti zaprla javno življenje in določila, da se more zdravljenju covid-19 podrediti vse ostalo, je imel UKC Ljubljana 35 milijonov izgube. Pozneje jo je saniral predvsem na račun zasoljenih cen zdravljenja bolnikov s covid-19, ki jih je država ob negodovanju bolnišnic znižala šele v začetku letošnjega leta. Samo za zdravljenje bolnikov s covid-19 je UKC Ljubljana lani od države dobil 30 milijonov evrov.
Toda zdaj tega rešilnega jopiča ni več. ZZZS in ministrstvo za zdravje sta precej oklestila cene za zdravljenje covid-19 - in to tudi za nazaj, ko so bile bolnišnice še polne. To se bo odrazilo tudi na njihovih rezultatih, še posebej, ker je jeseni mogoče pričakovati nov val epidemije. Medtem ko bodo stroški spet rasli, bo UKC Ljubljana odpovedoval termine za ostale posege in preglede, zaradi česar bo dobil manj denarja iz zdravstvene blagajne.
