Ustavno sodišče bo predvidoma v četrtek obravnavalo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Velenje–Šentrupert, ki je del tako imenovane tretje razvojne osi do Koroške.
Gre za ključno odločitev, povezano s traso ceste, ki že nekaj let razburja prebivalce Savinjske doline. Tudi zato se v dneh pred sejo ustavnih sodnikov očitno stopnjuje pritisk na lokalne skupnosti, ki so do zdaj nasprotovale trasi. Vse več je informacij o političnih kupčkanjih, v katerih bo imela očitno ključno vlogo ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Bo Bratuškova (z)lomila roke županoma?
Na ministrstvu so potrdili, da so za danes sklicali sestanek z župani štirih občin, ki ležijo na trasi bodoče hitre ceste: Polzele, Braslovč, Velenja in Šmartnega ob Paki. Kaj natančno bo tema srečanja, v petek ni bilo mogoče izvedeti. Šlo bo namreč za sestanek interne narave, zato nanj ministrica ni vabila predstavnikov Združene civilne iniciative Savinjske doline, v katero so se povezali številni nasprotniki trase.
Ni težko domnevati, da bo glavna ost sestanka uperjena v Tomaža Žoharja in Jožeta Kužnika, župana občin Braslovče in Polzela, ki sta julija lani vložili zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso. To sta storili, ker menita:
- da je od drugih obravnavanih tras med Velenjem in avtocestnim omrežjem dražja za dvesto milijonov evrov,
- da bi porušila 42 hiš in razselila okrog 150 prebivalcev,
- da bi uničila dobrih 50 hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč.
Bratuškova bo danes poskušala oba župana prepričati, naj zahtevo umakneta. Že septembra lani, ko jo je ustavno sodišče prvič obravnavalo, je ministrica priznala "dogovore, da bi občini zahtevo po ustavni presoji lahko umaknili". Teh pozneje ni bilo. Zelo verjetno zaradi lokalnih volitev, pred katerimi sta tako Žohar kot Kužnik odločno nasprotovala trasi, ki jo je leta 2017 potrdila vlada Mira Cerarja.
Politična trgovina s cestami in položaji?
Ti dogovori so v dneh pred ponovno obravnavo na ustavnem sodišču dobili nov pospešek. Po trditvah več virov naj bi namreč posamezniki iz vrst države v neformalnih pogovorih z obema županoma v zadnjih dneh v zameno za umik zahteve občinama ponujali različne ugodnosti.
Po nekaterih informacijah naj bi mu bila Alenka Bratušek pripravljena ponuditi tudi položaj v nadzornem svetu Darsa, ki ga bo država septembra prevetrila, saj se sedanjim članom izteče mandat. Kužnik je sicer nekdanji član SDS, ki je na zadnjih lokalnih volitvah zmagal kot neodvisni kandidat.
Občini Braslovče pa naj bi ministrstvo ponujalo hitro izpeljavo dveh projektov: obnovo dela državne ceste Letuš–Velenje in rekostrukcijo mostu v Letušu, ki bi se morala po napovedih direkcije za infrastrukturo začeti letos. Župan Žohar je na lanskih volitvah zmagal kot neodvisni kandidat.
Izredni seji občinskih svetov v Polzeli in Braslovčah
"Tega ne morem komentirati. Tudi zato ne, ker to ne drži. Drugih izjav ne bom dajal," nam je v kratkem pogovoru zatrdil braslovški župan Tomaž Žohar. "Želim si, da bi me kdo poklical. To bi pomenilo, da nam je pripravljen prisluhniti," pa je dejal polzelski župan Jože Kužnik, ki o kakršnih koli ponudbah "ne ve ničesar".
A v prid neuradnim informacijam o trgovanju pred odločanjem o hitri cesti bi lahko govorilo še najmanj eno dejstvo. Že za jutri, torej takoj po sestanku obeh županov z ministrico in le dan pred sejo ustavnega sodišča, sta namreč oba župana po naših podatkih sklicala izredni seji občinskih svetov na temo tretje razvojne osi.
O čem bo govora na obeh sejah, v petek ni bilo mogoče izvedeti, saj svetniki ob sklicu niso dobili nobenih gradiv. Več svetnikov obeh občin, s katerimi smo se pogovarjali, nam je v neformalnih pogovorih potrdilo informacije o pritiskih in ponudbah. Eden je omenjal celo prikrite grožnje. Oba župana za umik zahteve z ustavnega sodišča potrebujeta soglasje večine občinskih svetnikov.
Kaj pravi Alenka Bratušek
Na ministrico Bratuškovo smo zato v petek naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
1. Zakaj ste za prihodnji teden sklicali sestanek z župani občin Polzela, Braslovče in Velenje?
2. Ali je tema sestanka umik zahteve za ustavno presojo zoper uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo ceste med Šentrupertom in Velenjem?
3. Če da, kaj boste občinam, ki temu nasprotujejo, ponudili v zameno?
4. Ali ste posameznim županom v zameno za odstop njihovih občin od ustavne presoje že ponujali podporo države pri konkretnih investicijskih projektih?
5. Če da, katerim županom ste to ponujali in za katere projekte?
"Lahko potrdimo, da je sestanek z župani res sklican. V zvezi s konkretnejšo vsebino oziroma morebitnimi rešitvami, ki jih bomo našli na sestanku, je v tem trenutku prezgodaj govoriti. Vsekakor pa je cilj, da se odpravi ovire v postopkih za povezavo Koroške z osrednjo Slovenijo, torej, da se pospeši gradnja tretje razvojne osi," so odgovorili iz kabineta ministrice.
Zakaj se ministrici mudi
Zakaj se Bratuškovi očitno zelo mudi z dogovorom, uradno ni znano. Toda prav mogoče je domnevati, da na ministrstvu niso prepričani o zanje ugodnem razpletu na ustavnem sodišču.
Če bo to namreč razsodilo v prid občin Braslovče in Polzela, bi bil državni prostorski načrt razveljavljen v delu, ki se nanaša na traso hitre ceste. To bi pomenilo, da bi moral Dars ponovno opraviti študijo različic in morda za hitro cesto izbrati drugo traso, kar bi gradnjo ceste odmaknilo krepko v prihodnje desetletje. Hitra cesta, ki bi obstoječe avtocestno omrežje povezala s Koroško, je ob drugem tiru Divača–Koper eden od paradnih projektov ministrice Bratuškove.
"Zadeva bo predvidoma na seji naslednji teden. Ali bo o njej tudi odločeno, pa ni mogoče napovedati," je v petek pojasnil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Že pred tem so z ustavnega sodišča sporočili, da "bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno".
Kaj občinama odgovarja vlada
Kot je znano, obe občini pred ustavnim sodiščem zatrjujeta, da uredba o trasi posega v njune pristojnosti na področju varstva kulturne dediščine, varstva socialno ogroženih, razvoja športa in rekreacije in upravljanja občinskega premoženja. Poudarili sta, da v postopku priprave uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso nista imeli nobene možnosti učinkovitega vplivanja na izbiro trase – enako kot splošna javnost in konkretno prizadeti. Odločitev o trasi naj bi bila namreč dokončno opravljena že s študijo variant iz septembra 2007.
Zahtevo je prvotno podpirala tudi občina Šmartno od Paki, a si je premislila, ker se njeni občinski svetniki niso strinjali z besedilom. Daleč najodločneje predlagano traso podpirajo v Mestni občini Velenje, saj njen župan Bojan Kontič poudarja nujnost čimprejšnje gradnje hitre ceste, ki bo pospešila razvoj Šaleške doline.
Dars je sicer že lani sklenil pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč za hitro cesto do Velenja, a naj bi v zadnjih mesecih aktivnosti na tem delu tretje razvojne osi upočasnil.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
