Štajerska vplivneža v boj za kamnolom, ki bo gradil drugi tir in tretjo razvojno os

Njihova tarča je kamnolom Velika Pirešica v Žalcu, katerega vrednost je ocenjena na okoli 15 milijonov evrov in predstavlja glavno premoženje v stečajni masi CMC.

Gre za enega od največjih kamnolomov v tem delu Evrope. Ko se bo začel projekt gradnje drugega tira, naj bi postal eden od glavnih virov gradbenega materiala. Njegov kamen naj bi bil najprimernejši za postavitev železniške infrastrukture.

Tisti, ki bo obvladoval kamnolom, bo imel torej veliko prednost pri pridobivanju poslov v verjetno največjem gradbenem projektu v zgodovini samostojne Slovenije.

Pomembno vlogo bo imel tudi pri gradnji že težko pričakovane tretje razvojne osi, prometne povezave, ki bo potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško).

V ozadju VOC Celje nekdanji prvi mož CPM

To sta očitno ugotovila tudi podjetnik iz Šentjurja Roman Moškotevc in nekdanji lastnik propadlega mariborskega gradbinca CPM Janez Škoberne, ki si že dalj časa prizadevata priti do kamnoloma. Ta je očitno le vmesna etapa do njunega končnega cilja: z odkupovanjem premoženja iz stečajev ustvariti eno od najpomembnejših gradbenih podjetij v vzhodni Sloveniji.

V zadnjem letu dni od večjih upnikov CMC odkupujeta terjatve, kar bi jima odprlo vrata do prevzema lastništva kamnoloma. Hkrati vlagata tožbe proti vsem, ki jima stojijo na poti.

Prvi korak sta naredila leta 2013, ko sta prevzela zdravo jedro CMC, družbo Vzdrževanje in obnova cest (VOC). Ta ima državno koncesijo za vzdrževanje cest, zaposlila je veliko nekdanjih delavcev CMC in nadaljuje gradbeno dejavnost propadlega CMC.

Pri prevzemni operaciji naj bi bil glavni Škoberne, nekoč eden vidnejših članov Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je dolga leta obvladovala prometni resor. Njegova partnerica je danes tudi polovična lastnica podjetja VOC Ekologija, ki obvladuje VOC Celje.

Tudi Moškotevc je dolgoletni član SLS in je pred leti na njihovi listi kandidiral za župana Šentjurja. Moškotevc se je pred tem v glavnem ukvarjal z gostinsko in trgovsko dejavnostjo.

Oba sta že vrsto let v odličnih odnosih z vplivno celjsko družino Šrot. Škoberne je še kot lastnik Cestnega podjetja Maribor (CPM) nekdanjemu tajkunu Bošku Šrotu leta 2008 pomagal pri prevzemu Pivovarne Laško. VOC pa je v zadnjih letih dobil več poslov z Mestno občino Celje (njen župan je Bojan Šrot), ki mu je v zadnjih štirih letih izplačala za skoraj 4,5 milijona evrov prejemkov.

Naši viri trdijo, da je Škoberne tisti, ki v pogajanjih za posle zastopa VOC Celje. Škoberne trdi drugače. Zagotovil nam je, da nima (več) pogodbe z Moškotevcem.

Pomaga jima vplivni odvetnik

Po naših informacijah jima kot svetovalec pomaga tudi odvetnik Marko Zaman, ki od leta 2013 predseduje zbornici upraviteljev. Njegov vpliv se v zadnjem času povečuje. Zaman je sicer kot stečajni upravitelj vodil stečaj Infond Holdinga, ki je bil v lasti Boška Šrota.

Zaman v tej zadevi sodeluje tudi z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je ena največjih upnic v stečaju CMC. Ob tem ne gre spregledati, da ima DUTB v stečaju CPM, ki ga je pokopal Škoberne, za okoli deset milijonov evrov neporavnanih terjatev.

Po naših informacijah naj bi vpleteni lobirali tudi za spremembo insolvenčne zakonodaje, ki bi v konkretni zadevi pomagala navezi Moškotevc-Škoberne pri prevzemu kamnoloma.

Na poti jim stoji stečajna upraviteljica

Njihova glavna ovira je stečajna upraviteljica CMC Milena Sisinger, ki jim je doslej že večkrat prekrižala načrte.

Že leta 2012, ko je šel CMC v stečaj, je lokalnemu podjetniku Petru Podržaju odvzela pravico do izkoriščanja kamnoloma. Donosno pogodbo je s Podržajem tik pred začetkom stečaja sklenilo nekdanje vodstvo CMC, zaradi česar je Sisingerjeva zoper njih vložila tožbo.

Nato je najemno pogodbo sklenila s podjetjem Ecobeton iz Latkove vasi na Celjskem, ki bo lahko v kamnolomu Velika Pirešica rudarilo do njegove prodaje. V postopku zbiranja ponudb je premagalo tako Podržaja kot VOC Celje.

Čez cesto stoji asfaltna baza, ki jo je Moškotevcu in Škobernetu leta 2015 pred nosom speljalo celjsko gradbeno podjetje Remont. Tja je že preselilo tudi večino svojih dejavnosti. Zanjo je ponudilo 3,3 milijona evrov ali 100 tisoč evrov več od Moškotevca in Škoberneta, ki sta opozarjala na domnevne nepravilnosti pri zbiranju ponudb.

Ker sta ostala brez asfaltne baze, ki jo potrebujeta za širitev gradbenih poslov, sta pripravila načrt B. Postaviti sta jo nameravala kar na zemljišču, na katerem je kamnolom. Toda dolgotrajni poskusi odkupa kamnoloma niso obrodili sadov.

Zahtevata več kot dva milijona evrov

Moškotevc in Škoberne sta vložila tožbo proti stečajni upraviteljici Sisingerjevi in tudi proti dosedanjemu najemniku. Zahtevata, da nemudoma preneha z rudarjenjem.

Zahtevata tudi več kot dva milijona evrov denarnja, ki se je z upravljanjem kamnoloma do zdaj stekel v stečajno maso CMC. Po njunem mnenju ta denar pripada njima, ker da imata ločitveno pravico na kamnolomu.

Dokler ne bo sodišče odločilo o sporu, Sisingerjeva ne bo delila tega denarja oziroma ga bo pustila na računu CMC.

Koliko denarja sta Moškotevc in Škoberne do zdaj porabila, ni znano. Po dostopnih podatkih sta od nekaterih večjih upnikov, tudi nekdanjega najemnika Podržaja, odkupila že za več kot devet milijonov evrov terjatev.

Kaj bi se zgodilo, če kamnolom ugasne?

Toda če bi Sisingerjeva upoštevala njuno zahtevo, bi po zakonu ostali brez rudarske koncesije.

Prišlo bi do razvrednotenja premoženja v stečajni masi, saj bi se kamnolom spremenil v malo vredno neobdelano zemljišče. To bi hkrati vodilo do minimalnega poplačila upnikov. Brez koncesije je bil kamnolom ocenjen na okoli milijon evrov. 

Zdaj, ko obratuje, CMC s prihodki od delovanja kamnoloma pokriva vse stroške stečajnega postopka. Njegova tržna vrednost znaša 15 milijonov evrov, likvidacijska pa 7,5 milijona evrov.

Moškotevc in Škoberne sta zahtevala tudi izločitev celjske okrožne sodnice Petre Giacomelli, ki potrjuje odločitve Sisingerjeve, vendar nista bila uspešna.

Za vprašanja smo se obrnili na Moškotevca, njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net