Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred letom 2011.
Po prvih neuradnih odzivih iz vrst tožilcev bodo s tem izgubili edino orodje za uspešen kazenski pregon in odvzem nezakonitega premoženja osumljenih najhujših korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.
Več o odločitvi ustavnega sodišča -> Odločba
Med zadevami, ki potekajo na podlagi tega zakona, so odvzem premoženja:
- predsedniku SDS Janezu Janši
- družini pokojnega predsednika uprave Holdinga Slovenske elektrarne Jožeta Zagožna,
- nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu,
- Rudolfu Trčku, bratrancu nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta.
Zakon padel po pritožbi ptujske frizerke
Odločitev je bila sprejeta na podlagi pritožbe Vlaste Mrčinko, ptujske frizerke in partnerica nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil konec 90. let obsojen na dve leti in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v trgovino z mamili.
Specializirano tožilstvo je prepričano, da je bilo njeno premoženje pridobljeno nezakonito. Vrbnjak je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen, za zapahe pa je šel šele, ko so ga prijeli po več letih skrivanja.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, pri čemer je bila sodnica Špelca Mežnar iz odločanja izločena. Zaposlena je bila namreč pri odvetniški pisarni Čeferin, ki je zastopala Vlasto Mrčinko.
Pritrdilno ločeno mnenje so spisali trije sodniki, in sicer Klemen Jaklič, Marko Šorli in Marijan Pavčnik. Sodnik Matej Accetto je dal delno odklonilno in delno pritrdilno mnenje, sodnica Etelka Korpič - Horvat pa odklonilno mnenje.
23 tožb za 29 milijonov evrov
Omenjeni zakon, ki je omogočil odvzem nezakonitega izvora v civilnem postopku, je začel veljati 29. novembra 2011, v uporabo pa je stopil maja 2012. Veljal je za najmočnejše orodje države v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, torej kaznivim dejanjem, ki jih je po oceni tožilstva težko dokazati zaradi njihove zapletenosti, mednarodnega elementa in tehnologij. Vpeljal je institut finančne preiskave in poznejše tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Od sprejema zakona do začetka leta 2018 je bilo sicer vloženih 23 tožb za odvzem nezakonito pridobvljenega premoženja v skupnem znesku 28,8 milijona evrov. Odločeno je bilo o sedmih tožbah, od tega so bili pravnomočno končani štirje postopki. Skupna vrednost dosojenega zneska je pet milijonov evrov.
Vlada maja letos: Povratna veljava zakona je nujen ukrep
Maja letos se je do pobude, o kateri je odločalo ustavno sodišče, opredelila tudi vlada Mira Cerarja in ocenila, da imajo "lahko po ustavi posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice".
"Določitev povratne veljave zakona je torej nujen ukrep, saj ne poznamo blažjega ukrepa, s katerim bi lahko zagotovili obravnavano javno korist oziroma preprečili škodo. V kazenskem postopku je namreč mogoče odvzeti le premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, iz mednarodnih raziskav in standardov pa izhaja, da globalno (in posledično tudi v Republiki Sloveniji) obstaja nesorazmerno veliko premoženja, katerega izvor je nezakonit in je namenjeno nadaljnjemu izvrševanju nezakonitih dejavnosti oziroma kaznivih dejanj," so še poudarili v vladi.
Goran Klemenčič: daljnosežne posledice
"Odločitev ustavnega sodišča moramo še proučiti, že na prvi pogled pa iz nje izhaja več dolgoročnih in bistvenih posledic," so odločitev ustavnega sodišča komentirali na ministrstvu za pravosodje. Vodi ga Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v času, ko je ta pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janše ugotovila za 200.000 evrov nepojasnjenega premoženja, pri ljubljanskem županu pa obstoj korupcijskega tveganja.
"Dejstvo, da se po odločbi ustavnega sodišča odslej zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po 29. 11. 2011, bo nedvomno imelo posledice za konkretne postopke, vezane na dejanja, storjena pred omenjenim datumom. Kljub temu, da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom," opozarjajo na ministrstvu.
"Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev oziroma nadstandard, ki bo vsakokratnega zakonodajalca veliko bolj kot na primer judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice omejevala pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najbolj zahtevnimi in škodljivimi oblikami kriminalitete v bodoče," so dodali na ministrstvu.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
