V uredništvu smo pridobili najnovejši predlog izhodišč za pogovore o vladi, ki bi jo vodil Marjan Šarec.
Dokument že zajema nekatere ključne ideje šestih strank, ki se te dni intenzivno pogovarjajo o oblikovanju vlade, na čelu katere bi bil Marjan Šarec. Iz izhodišč je med drugim razvidno:
- da bo najtrši oreh za dogovor med partnerji zelo verjetno obseg in način zdravstvene reforme,
- da v LMŠ še vedno vztrajajo pri ukinitvi trajnega mandata sodnikov in posebnega projektnega podjetja za drugi tir, čemur nasprotujejo v SMC in nekaterih drugih strankah,
- da so stranke vnesle več novih predlogov, med drugim uvedbo e-volitev, elektronskega cestninjenja za osebna vozila, poskusnega projekta univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) ...
Kaj bodo prednostni projekti vlade
Iz dokumenta izhaja, da se bo morebitna vlada šesterice takoj (prioritetno) lotila naslednjih projektov:
- Nova Ljubljanska banka (NLB): do konca leta bo izpeljala prodajo 50 odstotkov banke in odgovorila na tožbe hrvaških varčevalcev zaradi deviznih vlog.
- Hrvaška: vztrajala bo pri stališču, da je arbitražna sodba pravno zavezujoča, in proti južni sosedi vložila tožbo.
- Javni sektor: nadaljevala bo pogajanja o zvišanju plačne mase in sprostitvi napredovanj, ki so po odstopu Mira Cerarja obstala na mrtvi točki.
- Begunci: sledila bo ukrepom, ki bodo sprejeti na ravni EU.
Med usklajevanji utegne biti največ zapletov pri točki o NLB. Medtem ko v LMŠ, NSi, SAB in deloma v SMC podpirajo prodajo NLB, so ji pred volitvami glasno nasprotovali v SD in DeSUS.
Šarčeva vlada stoji ali pade na zdravstvu
Sama izhodišča za koalicijska pogajanja so v LMŠ, kjer so že prejšnji teden pripravili prvo različico dokumenta (včeraj je zaokrožila po medijih), razdelili na sedemnajst vsebinskih sklopov.
Prav toliko bi bilo po prvotnem delovnem predlogu tudi ministrstev v novi vladi, a to – kot je danes dejal Šarec – še zdaleč ni nujno. Tudi imena potencialnih ministrskih kandidatov večinoma ostajajo skrivnost. Informacije so skope. Ministrstvo za finance bo verjetno pripadlo LMŠ, ki naj bi na ta položaj predlagala nekdanjega direktorja Leka Vojmirja Urlepa.
Največ zapletov je mogoče pričakovati pri zdravstvu, ki velja za presečišče lobijev in interesov.
V zadnjem dokumentu, ki ga imajo na mizi pogajalci, je tako mogoče opaziti, da nova vlada ne namerava ukiniti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga preoblikovati v regulirano pogodbeno zavarovanje, ki bo "pokrivalo zaključene skupine zdravstveno in premoženjsko manj tveganih zdravstvenih storitev".
V izhodiščih že predlogi zasebnih zavarovalnic. Od kod?
Gre za predlog, ki ga že več let kot alternativo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ponujajo zasebne zdravstvene zavarovalnice. "Namen je krepitev sistemske tekmovalnosti pri zakupu zdravstvenih storitev," piše v najnovejšem predlogu koalicijskih izhodišč. Kdo ga je spisal in dal na mizo, danes ni bilo mogoče preveriti.
Nasprotovali so mu v NSi. Član pogajalske skupine te stranke je Matjaž Trontelj, izvršni direktor Vzajemne.
Izhodišča sicer predvidevajo povečanje javnih sredstev za zdravstvo do višine devetih odstotkov BDP, kar je temelj zdravstvene politike SD. Kot je znano, v NSi dajejo velik poudarek vlogi zasebnih sredstev pri financiranju zdravstva in možnosti, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje ponujalo več zavarovalnic.
Dilema NSi – biti zraven ali ne?
Po nekaterih informacijah ni izključeno, da bi prvaki vladnih strank pri zdravstvu našli skupni jezik po načelu najmanjšega skupnega imenovalca – da torej ne bi izpeljali reforme celotnega sistema, pri kateri so ideološki pogledi med peterico in NSi različni, ampak parcialno rešili nekatera najbolj pereča vprašanja (čakalne vrste, otroška srčna kirurgija).
Pomemben del stranke namreč vsakršni koaliciji, v kateri bi sodelovala SD, nasprotuje zaradi ideoloških razlogov, četudi se je stranka javno v zadnjih letih odmikala v smer "mehkejše" linije in političnega pragmatizma.
Iz NSi gre tako v prihodnjih dneh pričakovati več mešanih sporočil. Nekatera bodo zagotovo namenjena tudi dvigovanju cene za vstop v (levo)sredinsko koalicijo, druga pa pomiritvi ali razburkanju javnega mnenja znotraj stranke, ki bo o vstopu v Šarčevo vlado odločala na internem referendumu.
Kako bi razbremenili plače, še ne vedo
V izhodiščih je mogoče opaziti, da je posameznim strankam v izhodišča že uspelo uvrstiti nekatere svoje predloge.
Opaznejše pokojninske reforme očitno tudi v novem mandatu ne bo. Dokument omenja le dvig upokojitvene starosti z ustreznimi ukrepi na trgu dela, torej spodbujanjem zaposlovanja starejših. Zajema tudi ključne programske temelje DeSUS: demografski sklad, regres za upokojence in dvig odstotka za odmero pokojnin na 63 odstotkov.
Pri privatizaciji dokument jasno poudarja, da te ne bo pri strateških energetskih, infrastrukturnih in tudi telekomunikacijskih podjetjih, kar bo razveselilo SD.
Pri nekaterih vprašanjih so izhodišča nedoločna. Razbremenitev plač še vedno odpravljajo z navedbo o "kombinaciji ukrepov na področju prispevkov in dohodninske zakonodaje", pri čemer omenjajo razvojno kapico, ki ji SD nasprotuje.
Trajni mandat sodnikov verjetno ostaja
Tudi v najnovejši različici izhodišč ostaja ukinitev trajnega sodniškega mandata oziroma ponovna izvolitev po 12 letih sodniške službe. Temu nasprotujejo v SMC in nekaterih drugih strankah, zato ni mogoče izključiti možnosti, da predloga v naslednji različici izhodišč ne bo.
Posebna zgodba je drugi tir Divača-Koper. V izhodiščih je mogoče prebrati, da se bo zakon o tem projektu spremenil. Po novem ga bo mogoče graditi le z javnim denarjem, denarjem EU in dolžniškim kapitalom. Temu bodo verjetno ostro nasprotovali v SMC, saj gre za enega ključnih projektov njihovega mandata.
Po izhodiščih bi se podjetje 2TDK preneslo na družbo SŽ - Infrastruktura, ki bo očitno ostala v lasti Slovenskih železnic (SŽ).
Elektronske cestnine tudi za avtomobile?
Med nekaterimi konkretnimi ukrepi velja izpostaviti še:
- "združitev potencialov" novoustanovljene finančne policije z Nacionalnim preiskovalnim uradom,
- uvedbo elektronskega cestninjenja osebnih vozil,
- razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča,
- pripravo investicijskega programa za tretjo razvojno os in začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi,
- e-volitve za mlade,
- dokončanje reorganizacije centrov za socialno delo, ki jo je pripravila še ministrica Anja Kopač Mrak (SD),
- dvig dodatka za aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
