Boj za plače radiologov: dal odpoved, ker mu 11 tisoč evrov neto ni dovolj

Več interventnih radiologov iz UKC Maribor, ki so v začetku julija dali kolektivno odpoved, nato pa so si po sestanku z ministrom za zdravjem Tadejem Ostrcem premislili, je v mesecih pred tem prejemalo več kot 10 tisoč evrov neto plače, ob tem pa delalo tudi v zasebnih klinikah.

Eden od teh je njihov predstavnik Sašo Pjević, ki se je minuli petek v imenu mariborskih radiologov sestal z Ostrcem, za zdaj pa ni znano, ali in kaj se je z njim dogovoril.

Po naših podatkih je Pjević v zadnjih mesecih za delo v UKC Maribor na mesec v povprečju prejemal okoli devet tisoč evrov neto. Ob tem je delal še za tri druge zdravstvene ustanove, največ za mariborsko zasebno kliniko MDT&T, ki se nahaja slaba dva kilometra stran od UKC Maribor.

Pjević je po petkovem sestanku z Ostrcem poudaril, da »skrb za bolnike ostaja njihovo temeljno vodilo«. Toda že v začetku leta, torej v času pogovorov z vodstvom UKC Maribor, so interventni radiologi prenehali opravljati poseg širitev arterij z balončkom (PTA). Razlog: zanjo so zahtevali višje plačilo.

Koliko znašajo mesečni prejemki interventnih radiologov? In kdo med njimi dela tudi za druge zdravstvene ustanove?

Preberite še:
Radiolog iz javne bolnice z delom za zasebnike služi 30 tisoč evrov mesečno

Plače, podjemne pogodbe, dodatki ... 

Kolikšni so skupni mesečni prejemki mariborskih radiologov, ki jih je moral minister za zdravje prepričati v to, da ostanejo v javnem zavodu, uradno ni mogoče preveriti. Po naših podatkih pa so samo za delo v UKC Maribor konec lanskega leta mesečno dobili od slabih šest tisoč evrov do več kot 11.000 evrov neto mesečnih prejemkov, kolikor je dobil rekorder med njimi. 

Od tega le okoli polovico teh zneskov predstavljajo plače. Ostalo so namreč prejeli na podjemne pogodbe, prek katerih so opravljali dodatne preiskave z magnetno resonanco (MR) in računalniško tomografijo (CT). Nekateri so mesečno na ta način zaslužili dodatnih skoraj pet tisoč evrov na mesec.

Do januarja so radiologi prejemali tudi dodatno plačilo za opravljanje posegov širitve arterij z balončkom (PTA). Toda po januarju teh storitev niso hoteli več opravljati, češ da so premalo plačani.

Po naših podatkih so zgolj za PTA prejemali še od 500 do 2.500 evrov dodatka na mesec, ker te storitve niso več želeli opravljati, pa so njihovi prihodki za delo v UKC Maribor upadli. Še enkrat velja opozoriti, da gre zgolj za prejemke, ki jih radiologi dobijo v javnem zavodu, v katerem so zaposleni. 

Preberite še:
Novi podatki: je radiolog rekorder za zasebnike delal med službo v UKC?

Ključna zahteva: soglasja za delo drugje

Interventni radiologi so v pogajanjih z UKC Maribor zahtevali višje plačilo, predvsem dvig plačnih razredov in plačilo po opravljenih interventnih posegih. Pozneje so zahtevali še višji dodatek za stalno pripravljenost, pisna soglasja za delo pri zunanjih izvajalcih in možnost delnih zaposlitev v UKC Maribor.

V bolnišnici, ki jo vodi Vojko Flis, so poudarjali, da so večini zahtev že ugodili, a so radiologi sredi pogajanj postavljali nove. Opozorili so, da bi izpolnitev vseh zahtev povzročila prevelike razlike v plačah med zaposlenimi. Radiologi so na koncu zavrnili podpis novih pogodb in dali odpoved. 

Toda konec prejšnjega tedna je prišlo do preobrata, ki je sledil sestanku med Ostrcem in predstavniki radiologov na čelu s Pjevićem. Na vprašanje, kakšna je vsebina dogovora, ki je prepričala radiologe, Ostrc ni odgovoril s konkretnimi številkami. Po neuradnih informacijah, ki so jih predstavniki radiologov zanikali, bi lahko nekateri od teh ob ugoditvi vseh zahtev mesečno zaslužili do 20 tisoč evrov.

Kot je dejala predstojnica Saša Rudolf Bombek, pa bo radiologom omogočeno tudi delo zunaj UKC Maribor.

Preberite še:
Ko podjetniki v belem "štancajo" izvide, smo pacienti le še ime na računu

Zakaj radiologi pri zasebnikih delajo precej več

Prav to je za radiologe iz javnih bolnišnic najkrajša pot do visokih dodatnih zaslužkov. Med tistimi, ki veliko delajo drugod, so tudi trije interventni radiologi iz Maribora, ki so v začetku julija dali odpoved. To so Pjević, Marko Einfalt in Silva Breznik.

Pri tem izstopa Einfalt, ki je po zadnjih podatkih 100-odstotno zaposlen v UKC Maribor, ima pa še soglasja za delo v Zdravstvenem domu Maribor, kliniki MDT&T in MTC Fontana. V teh zdravstvenih ustanovah bi lahko delal največ osem ur na teden. 

Toda podatki ZZZS o opravljenih storitvah kažejo na to, da Einfalt drugje dela bistveno več, kot bi smel:

-       marca letos, ko je Einfalt za delo v UKC Maribor prejel nekaj manj kot osem tisoč evrov neto, je za svojega delodajalca opravil 76 preiskav MR in 35 CT, 

-       za druge ustanove, kjer dela po pogodbi, pa je opravil kar 515 preiskav MR in 165 CT. 

Pozor: za vse te dodatne storitve bi lahko ob rednem delu v UKC Maribor porabil največ do osem ur tedensko. Podatki o opravljenih preiskavah kažejo, da je njihova izvedba zahtevala bistveno več časa, kot ga dopušča takšna omejitev. Iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki plačuje te storitve, je razvidno, da jih je opravljal tako med vikendom kot med tednom. 

Preberite še:
Je minister Ostrc radiologom prižgal zeleno luč za 20 tisoč evrov plače?

Kaj je narobe z rekordi radiologov pri zasebnikih

Podobne, a nekoliko nižje so številke pri Pjeviću. Ta je marca za UKC Maribor naredil 88 preiskav MR, za druge ustanove pa več kot 200. Največ »popoldanskega« dela je opravil za MDT&T, kjer dela tudi Einfalt. Bolj produktiven drugje je bil tudi pri preiskavah CT.

Ob takšnih statistikah se v zdravniških vrstah običajno branijo z razlago, da ZZZS ne evidentira vsega dela, ki ga zdravniki opravijo za javnega delodajalca. Drugače naj bi bilo z delom za druge ustanove, saj tam opravljajo zgolj lažje merljive stvari (operacije, posege, preglede).

Toda na necenzurirano.si smo v zadnjih letih razkrili več primerov radiologov, zaposlenih v javnih zavodih, ki so pri delu v zasebnih klinikah beležili rekordno število magnetnih resonanc (MR) in drugih preiskav.

Kaj je s tem narobe? Da so med rednim delovnikom po uradnih podatkih bistveno manj učinkoviti kot v popoldanskem oziroma prostem času, saj takrat po podatkih ZZZS opravijo nekajkrat več preiskav - in to do mere, ko se številke o delovnih urah ne izidejo. V nekaj urah, ko jim je dovoljeno delati drugje, namreč opravijo toliko storitev, da bi za to potrebovali neprimerljivo več časa.