Cinkarno Celje želijo prevzeti vlagatelji iz Avstrije, ki so pri nas pred časom že kupili domžalski Helios, ga z drastičnimi rezi v stroške in ukinitvijo nedonosnih delov proizvodnje sanirali ter po nekaj letih z visokim dobičkom prodali naprej Japoncem.
Za delnico Cinkarne, ki dosega rekordne rezultate in ima na računih več kot 50 milijonov evrov denarja, nameravajo ponuditi 220 evrov, vsega skupaj okoli 200 milijonov evrov. To je po mnenju več delničarjev, ki si želijo izstopiti iz lastništva, občutno premalo.
Za zdaj je jasno le, da so Avstrijci spravili v časovno stisko tako upravo, državo in največje delničarje kot tudi lokalno okolje, kjer je Cinkarna eden od največjih zaposlovalcev.
Bitka s časom
Avstrijski prevzemniki naj bi namreč začeli pritiskati na večje lastnike in druge ključne deležnike, naj jim dovolijo prevzem Cinkarne.
Pri poslu jim pomaga ameriški finančni sklad KKR, ki upravlja več kot 130 milijard dolarjev premoženja. V Sloveniji je solastnik Telemacha in si prizadeva za nakup podjetja Pro Plus, ki izdaja Pop TV in Kanal A.
Po neuradnih informacijah Avstrijci pričakujejo, da jim bodo v Cinkarni odobrili ekskluzivno pravico do skrbnega pregleda, po katerem bi objavili prevzemno ponudbo. S tem bi iz boja izločili morebitne konkurenčne ponudnike, ki bi bili pripravljeni plačati več.
Naši sogovorniki opozarjajo tudi na to, da so Avstrijci v zadnjem obdobju na trgu skrivoma kupovali delnice po višji ceni od tiste, ki so jo pripravljeni plačati glede na objavljeno namero za prevzem. To naj bi počeli prek fiduciarnega računa pri eni od avstrijskih bank.
Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so povedali, da pozorno spremljajo lastniške spremembe v Cinkarni Celje.
Pritisk na upravo Cinkarne
Zdaj je ključno vprašanje, kaj bosta naredila uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje.
Glede na nizko ponujeno ceno verjetno ne bosta dolgo premišljevala ter Martensu odgovorila, da je v nameri ponujena cena prenizka, in njegovo zahtevo zavrnila.
Če bi Martensu ugodila in mu dovolila ekskluzivni skrbni pregled, bi jima lahko namreč preostali deležniki očitali, da sta omejevala konkurenco in delovala v njihovo škodo.
Kljub temu bi imeli morebitni tekmeci največ tri mesece, v najslabšem primeru pa dober mesec dni časa, da pripravijo in oddajo boljšo ponudbo.
Po neuradnih informacijah bi se lahko v prevzemni boj vključil še najmanj en ponudnik.
Danes bo redna skupščina delničarjev Cinkarne, na kateri bodo potrjevali izplačilo 26,5-milijonskih dividend in odobrili nakupe lastnih delnic.
Kaj bo z okoljsko sanacijo?
Pri morebitnem prevzemu je poleg ponujene cene treba upoštevati še dve pomembni skupini deležnikov, in sicer državo in lokalno okolje zaradi pomena Cinkarne kot ključnega zaposlovalca in seveda še toliko bolj zaradi okoljske problematike.
Cinkarno v naslednjih letih čakata sanacija odlagališč in odstranitev nizko radioaktivnih odpadkov, kar je v preteklosti marsikaterega vlagatelja odvrnilo od prevzema. Ocene o stroških se razlikujejo, Cinkarna pa je za ta namen rezervirala več kot 20 milijonov evrov.
V najpomembnejši tovarni na Celjskem je po zadnjih podatkih zaposlenih nekaj manj 900 ljudi. Njihova povprečna bruto mesečna plača pa znaša visokih okoli 2.143 evrov, s čimer močno presegajo ne le primerljiva podjetja, ampak tudi slovensko povprečje.
Ukinjanje programov in odpuščanje
Martens je včeraj sicer povedal, da nameravajo ohraniti in razvijati bazo zaposlenih v Sloveniji in krepiti poslovanje Cinkarne.
V primerjavi s Heliosom pa so v Cinkarni že sami v zadnjem obdobju opuščali nekatere manj donosne proizvodne programe.
Tudi sicer je bil Helios v obdobju, ko so ga kupili Avstrijci, na dnu in je potreboval poslovno in finančno sanacijo. Cinkarna je medtem na svojem vrhuncu in niza rekordne rezultate.
Kupujejo z izposojenim denarjem
Za državo in lokalno okolje bi lahko bilo problematično tudi to, da se Avstrijci prevzema Cinkarne očitno lotevajo v veliki večini z izposojenim denarjem.
V začetku leta je njihovo podjetje Ring Stationery Holding pri avstrijskih bankah najelo več posojil v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, v zameno pa zastavilo svoje slovensko podjetje Niko Železniki. K temu je treba prišteti še osem milijonov evrov vreden paket delnic Cinkarne, ki so ga odkupili od Nove KBM.
To pomeni, da so si morali preostalih okoli 175 milijonov evrov izposoditi pri tujih financerjih. Tudi Martens je ob dani nameri za prevzem Cinkarne Celje poudaril, da imajo pri poslu "finančno podporo vodilne svetovne investicijske družbe KKR".
Po prevzemu bi torej Avstrijci najeta posojila odplačevali z izplačevnajem dobičkov Cinkarne. To bi lahko ob morebitni novi gospodarski krizi ogrozilo njeno dobičkonosnost. Vprašanje je tudi, ali bi v tem primeru Cinkarna lahko dolgoročno financirala reševanje okoljske problematike in sledila okoljevarstvenim zahtevam, ki se v EU zgolj še povečujejo.
Cena delnice na borzi poskočila
Avstrijska ponudba za delnice Cinkarne Celje, ki skupaj z dividendami znaša nekaj več kot 246 evrov, je nižja ne le od borzne cene, ampak tudi od ocene analitikov.
Vrednost delnice Cinkarne na Ljubljanski borzi se je včeraj zvišala za več kot osem odstotkov na 259 evrov. Opravljenega je bilo za kar 1,3 milijona evrov prometa.
V družbi Alta Skupina so medtem še marca letos ocenjevali, da je delnica Cinkarne realno vredna 275 evrov. To je bilo, še preden so bili znani rezultati prvega četrtletja, v katerem je podjetje močno preseglo načrte.
Intereuropa znova v prodajo
Začel se je nov postopek prodaje Intereurope. Po tem, ko se je spomladi 2016 neuspešno končala prodaja koprskega logista, je družba PwC svetovanje v imenu konzorcija bank objavila javni poziv za izraz interesa za nakup 72,13-odstotnega deleža te družbe. Interesenti imajo čas do 2. julija, da se odzovejo na poziv.
Skupina Intereuropa je lani prihodke od prodaje povečala za 11 odstotkov na 150 milijonov evrov ter poslovala z 1,6 milijona evrov izgube. Letos je poslovala bolje, saj je v prvem četrtletju dosegla 1,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 121 odstotkov nad načrti. Prihodki od prodaje so bili višji za 10 odstotkov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
