Britanska družba Ascent Resources na območju Petišovcev očitno še nekaj časa ne bo začela občutno povečanega črpanja in prečiščevanja zemeljskega plina. To namero bi ji lahko preprečilo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Jure Leben.
Na ministrstvu so namreč potrdili, da so konec prejšnjega tedna uvedli notranji nadzor nad delom agencije za okolje (Arso). Posebna komisija, ki jo je imenoval Leben, bo podrobneje proučila dva postopka, ki jih je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina v Prekmurju.
Katera dovoljenja bo proučil notranji nadzor
Prvi postopek pod lupo ministrstva je odobritev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, torej rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.
Omenjena naprava bi Britancem omogočala rafinerijsko prečiščevanje plina, ki bi ga lahko pošiljali v slovensko plinovodno omrežje. Kot je znano, za zdaj Britanci pri Petišovcih pridobivajo le manjše količine prečiščenega plina, ki ga po obstoječem plinovodu do Hrvaške dobavljajo hrvaški Ini.
Pod lupo še ključni postopek za intenzivno črpanje plina
Drugi postopek, pri katerem so odredili nadzor, pa je po pojasnilih ministrstva povezan z zahtevo za izvedbo predhodnega postopka proučitve vzdrževanja proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin.
Vlogo zanj je družba Geoenergo, nosilka projekta v Petišovcih, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava, na Arso poslala maja lani. Takrat so zaprosili za dovoljenje za "restimulacijo dveh vrtin". Marca letos so ime posega preimenovali v "vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi".
Gre za ključno dovoljenje, ki bi omogočilo začetek črpanja plina v Petišovcih s tako imenovano hidravlično stimulacijo majhnega obsega. S tem bi občutno povečali zmogljivosti obstoječih dveh vrtin oziroma podaljšali njuno življenjsko dobo.
V tem predhodnem postopku Arso ugotavlja, ali je za takšen poseg sploh treba izvesti presojo vpliva na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Britanci in njihovo partnersko podjetje Geonergo, ki je vložilo zahtevo, že dlje časa upajo, da jim bo Arso dovolil črpanje po predlagani metodi, ne da bi za to potrebovali okoljevarstveno dovoljenje.
Veliko nasprotovanje okoljevarstvenikov
Na Arsu, ki ga vodi Joško Knez, so zato pridobili mnenja več institucij: zavoda za varstvo narave, zavoda za varstvo gozdov, urada za kemikalije, direkcije za vode ...
A okoljevarstvene organizacije že več let opozarjajo, da gre v resnici za postopek hidravličnega drobljenja, v angleščini znanega kot fracking.
"Tega (postopka v Sloveniji, op. a.) ni mogoče primerjati s tistim, kar delajo v severni Ameriki, to je kot primerjava jabolk in pomaranč. Mi stimuliramo peščenjake, od 3.000 do 3.500 metrov pod površjem, ki so veliko mehkejši material kot skrilavci. Potrebujemo veliko manj vode, veliko manj pritiska, izvaja pa se več kot 2.000 metrov stran od vodnih virov," je junija letos zatrjeval Hutchinson.
Je bil optimizem Britancev brez temeljev?
Odreditev nadzora pomeni nov preobrat v zgodbi o črpanju plina v Petišovcih. Še v začetku meseca se je namreč zdelo, da bi Britancem načrti lahko uspeli.
V Ascent Resources, družbi po dogovoru z Geoenergom pripada do 75 odstotkov prihodkov, ustvarjenih s črpanjem plina na območju Murske depresije v Petišovci, so bili takrat zelo optimistični. Prvi mož in eden od večjih solastnikov družbe Colin Hutchinson je vlagateljem na londonski borzi razkril, da bo družba v "nekaj tednih dobila okoljevarstveno dovoljenje".
Tudi v Geonergu so še v začetku meseca izrazili pričakovanje, da bosta postopka končana v najkrajšem mogočem času.
Za projekt porabili že 50 milijonov evrov
Jasno je, da si Britanci od projekta v Petišovcih obetajo veliko. V njegov razvoj so že vložili okrog 50 milijonov evrov, zaradi česar že nekaj časa iščejo strateškega partnerja, ki bi vložil denar v projekt.
Po podatkih iz letnega poročila je Ascent Resources v letu 2017 ustvaril le 800 tisoč evrov prihodkov, v največji meri pa se financira s kapitalom. Septembra so izpeljali novo povečanje kapitala v višini okrog šest milijonov evrov.
Pri tem delničarjem in vlagateljem sporočajo informacije o velikem potencialu projekta. Po nekaterih ocenah naj bi v več kot tri kilometre globokih vrtinah na območju Petišovcev odkrili za skoraj 12 milijard kubičnih metrov plina. Za primerjavo: Slovenija porabi slabo milijardo kubičnih metrov plina na leto.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
