Nekdanji minister za okolje Andrej Vizjak je svojemu prijatelju in najljubšemu pravnemu svetovalcu Senku Pličaniču tik pred iztekom mandata omogočil še en posel, s katerim mu je zagotovil visok zaslužek vse do upokojitve.
Le dva tedna pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je namreč nekdanja vlada Janeza Janše na Vizjakov predlog prižgala zeleno luč za 17 milijonov evrov vreden projekt, pri katerem bo največji del denarja dobilo Pličaničevo podjetje Sol.Lex.Sus. Gre za program Life IP Restart, ki ga sofinancira Evropska unija (EU). V okviru tega projekta bodo partnerji skupaj z ministrstvom do leta 2030 iskali tehnične, digitalne in okoljske rešitve za čim večjo reciklažo odpadkov v uporabne proizvode. V načrt razvojnih programov, krovni dokument, ki izbranim investicijam zagotavlja državno sofinanciranje, ga je vlada uvrstila 7. aprila, torej med predvolilno kampanjo.
Kot so nam danes potrdili na ministrstvu, bo ta projekt Pličaniču v devetih letih prinesel skoraj 2,4 milijona evrov. Kot izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti bo torej na svoje podjetje v povprečju prejel več kot četrt milijona evrov na leto. Kakšne bodo njegove naloge v projektu, še preverjamo, saj se je Pličanič v vmesnem času prijavil tudi na razpis za položaj sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Po neuradnih informacijah pa si je Pličanič vnaprej zagotovil posel priprave predpisov na področju urejanja gradbenih odpadkov. Imel bo torej enake naloge, ki jih je v zadnjih dveh letih že opravljal za ministrstvo. Le da mu je Vizjak z najnovejšo pogodbo zagotovil donosen posel tudi za obdobje po tem, ko ga ne bi bilo več na ministrskem položaju.
Preberite še:
Kako je Vizjak pod mizo uredil prijatelju za 650.000 evrov pogodb
Pod Vizjakom dobil za 600.000 evrov pogodb
Zadnji posel je le krona Pličanovičeva obsežnega dela za ministrstvo, ki je z njegovim podjetjem v Vizjakovem mandatu podpisalo za več kot 600.000 evrov pogodb. Zadnje nakazilo z ministrstva je Pličanič dobil 26. maja, le nekaj dni pred začetkom mandata vlade Roberta Goloba. Čeprav imajo na ministrstvu številčno ekipo pravnikov z veliko izkušnjami s pisanjem okoljske zakonodaje, je ključne zakone pisal Pličanič. Med drugim je pripravil nov zakon o varstvu okolja, na katerega je zakonodajno-pravna služba državnega zbora spisala kar 50 strani pripomb na praktično vse člene, in predpise za sežigalnice odpadkov. Ustavno sodišče pa že odloča o morebitni neustavnosti nekaterih rešitev.
Toda že prej se je začel pripravljati bistveno večji posel, pri katerem sta imela ponovno glavno vlogo Vizjak in Pličanič. Tako se je ministrstvo za okolje leta 2020 prijavilo na razpis v okviru programa LIFE za varstvo okolja in podnebja. Bilo je glavni nosilec predlaganega projekta Life IP Restart, kar je po naših informacijah odigralo ključno vlogo, da je bil ta eden izmed zmagovalnih projektov. "Iz vsake države je lahko prijavljen samo en tak projekt," so potrdili na ministrstvu. Evropska komisija bo za ta projekt zagotovila deset milijonov evrov.
Večino tega denarja, več kot osem milijonov evrov, si bo razdelilo 16 različnih podjetij in zavodov, ki jih je ministrstvo izbralo kot partnerje pri projektu Life IP Restart. Poleg Pličaniča gre tudi za podjetje Ekosfera, ki je v lasti Vanje Strle, tesne Pličaničeve sodelavke pri pripravi zakonov in predpisov. Prejelo bo okoli 365.000 evrov evropskega denarja. Prvo tranšo denarnih sredstev je na račune partnerjev nakazalo 3. junija letos. To je bilo dan zatem, ko je Vizjak predal posle novemu okoljskemu ministru Urošu Brežanu. Vsega skupaj je razdelilo 1,76 milijona evrov, največ Pličaničevemu podjetju, kar 360.000 evrov.
Pličanič si želi v Luksemburg
Senko Pličanič je eden od šestih kandidatov za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Vlada je namreč ugotovila, da poleg Jureta Vidmarja, Ane Stanič, Mira Preka, Marka Ilešiča in Saše Sever tudi Pličanič izpolnjuje formalne pogoje za to funkcijo.
Za sodnika "je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje splošne pogoje, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja", ali pravni strokovnjak, ki je star najmanj 40 let. "Vlada je mnenje podala na načelni ravni, saj spoštuje vlogo predsednika Republike Slovenije, da sam predlaga kandidate državnemu zboru ter opravi ustrezna posvetovanja," so nam pojasnili na ministrstvu.
Toda prvi posli so bili oddani že dolgo pred tem. Tako je ministrstvo za okolje 13. aprila letos obvestilo javnost, da je začel veljati nov zakon o varstvu okolja in zainteresirane povabilo na spletni seminar, ki bi ga vodili Pličanič, Strletova in visoka uslužbenka ministrstva Vesna Kolar Planinšič. Na njem bi predstavili nov zakon in "spremembe na področju upravnih postopkov in okoljevarstvenih dovoljenj v zvezi z industrijskim onesnaževanjem". Namenjen je bil torej velikim onesnaževalcem, ki so potrebovali pojasnila o novih rešitvah, ki jih je pripravilo Pličaničevo podjetje. Seminar je bil za udeležence brezplačen, saj je končni račun pokrila EU z denarjem iz projekta Life IP Restart.
Na ministrstvu so pojasnili, da bo Pličanič "zagotovil celovite analize predpisov, programov in politik na evropski, državni in lokalni ravni s predlogi za izboljšave. Prav tako bo spremljal vse z evropsko agencijo dogovorjene kazalnike uspešnosti projekta".
Čeprav je iz gradiva, ki so ga pri Vizjaku posredovali vladi, ta pa potrdila državno sofinanciranje, razvidno, da bo preostala sredstva za projekt zagotovilo ministrstvo, tam poudarjajo, da "državni proračun zasebnih partnerjev v projektu ne sofinancira". Z vprašanji smo se obrnili tudi na Pličaniča. Njegove odgovore v celoti objavljamo v okvirju.
Preberite še:
Zadnji poskus Vizjaka, da sporni zakon spravi čez še pred volitvami
Dela za onesnaževalca, ki ima težave z ministrstvom
Ne le, da je ministrstvo, ki ga je vodil Vizjak, s projektom Life IP Restart zagotovilo posel njegovemu prijatelju. Sodelovanje pri njem Pličaniču omogoča, da lahko še naprej nastopa v več vlogah. Pripravljal bo zakonodajo, tokrat na področju gradbenih odpadkov. Kot pravni svetovalec bo vodil izobraževanja o taisti zakonodaji in jo tolmačil podjetjem na trgu. Za nameček pa bo lahko kot zasebnik še naprej nemoteno delal za velike onesnaževalce, ki jih najbolj zanima, kakšna bo nova zakonodaja in kako bo v finančnem smislu vplivala na njihovo poslovanje.
Kot smo razkrili, je Pličanič delal za družbo Termit, ki ji očitajo onesnaževanje Moravške doline. Leta 2019 ji je okoljski inšpektorat tudi prepovedal sprejem in predelavo odpadkov na deponijo Drtija, saj da je prišlo do okoljske škode za tla.
Pri obrambi je Termitu pomagal tudi Pličanič. Zanj je spisal izvedensko mnenje, v katerem je ugotovil, da ni odgovoren za okoljsko škodo v občini Moravče in da je bilo poročilo Agencije za okolje (Arso) v tej zadevi neustrezno. V Termitu so Pličaničevo mnenje prinesli tudi na ustno obravnavo v postopku. Arso ga je marca 2020 v enem delu že ustavil. V istem času je prišlo do sestanka na ministrstvu za okolje in prostor. Tako je Vizjaka aprila 2020, v času popolnega zaprtja države, obiskalo več ljudi. Poleg Pličaniča sta bila tam še direktor Termita Anton Serianz in Ana Mladenovič, zaposlena na Zavodu za gradbeništvu, pri katerem je Termit naročil zanj ugodne študije. Mladenovičeva je ugotavljala, da deponija, na kateri Termit odlaga odpadke, ni nevarna za okolje, in da ni nevarnosti za podtalnico.
Pozneje, ko je Vizjak najel Pličaniča za pisanje zakonodaje, pa je ta pripravil nov zakon o varstvu okolja, ki naj bi bil pisan prav na kožo Termitu in podobnim onesnaževalcem. "Gre namreč za to, da predloženi zakon prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov. Takšna ureditev odpira možnost za obsežno onesnaževanje slovenske zemlje, saj bi po njej vanjo zakonito zakopavali nevarne in strupene odpadke," je takrat opozoril moravški župan Milan Balažic.
Zdaj, ko je končal z delom na novem zakonu o varstvu okolja, se bo lahko Pličanič osredotočil na pripravo zakonodaje, ki ureja gradbene odpadke, torej področje, ki najbolj skrbi njegove naročnike.
V nadaljevanju objavljamo odgovore Senka Pličaniča na vprašanja o njegovi vlogi pri projektu Life IP Restart.
1) V kakšni vlogi pri tem projektu nastopa podjetje Sol.Lex.Sus?
SOL.LEX.SUS je eden od 18 partnerjev v integriranem projektu v programu LIFE - IP LIFE Restart.
2) Do kolikšnih sredstev bo upravičeno in na kakšni podlagi?
SOL.LEX.SUS je upravičen do sofinanciranja iz sredstev EU v višini 2.384.743 EUR in sicer na podlagi odločitve Evropske komisije oziroma evropske Agencije CINEA.
CINEA je dne 22.06.2021 izdala odločitev o uspešnosti projekta, ki jo je sprejela na podlagi dvostopenjskega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu EU. Odobrena so bila sredstva sofinanciranja v višini 9.500.000 EUR.
Dne 20.07.2021 je evropska Agencija CINEA sporočila, da je po končnih rezultatih vseevropskega poziva LIFE projektu dodeljen še dodatni proračun in celotna dodeljena sredstva znašajo 10.000.000 EUR.
Zatem so stekla zahtevna pogajanja vseh partnerjev z Agencijo CINEA ter usklajevanje končnih sprememb in dopolnitev predloga projekta. Na podlagi uspešnih pogajanj je bila decembra 2021 sklenjena glavna pogodba, ki je pravna podlaga za izplačilo EU sredstev ter za sklenitev pogodb med partnerji v Sloveniji.
3) Ali so vam že bila izplačana kakšna sredstva? S kakšnim namenom?
Republika Slovenija je skladno s pogodbo prenakazala sredstva EU. Gre za akontacijo v višini 360.000 EUR po pravilih Evropske komisije (15% vrednosti). EU je v državni proračun sredstva nakazala januarja 2022 po podpisu glavne pogodbe, proračun jih je prenakazal maja 2022 po podpisu pogodbe med slovenskimi partnerji.
4) Ali boste zagotovili tudi lastna sredstva, ali pa je vaše delo v celoti sofinancirano s strani EU oziroma Republike Slovenije?
Projekt sofinancira Evropska unija v malce manj kot 60% in zato še zdaleč ni v celoti financiran iz evropskih virov. V projekt in nasploh idejo krožnega gospodarstva jaz in partnerji močno verjamemo. Zato smo zagotovili lastne finančne vire. V primeru našega podjetja gre v devetih letih za 1,7 MIO EUR.
Naša država ima določene strukturne finančne probleme in je zato vsako financiranja iz državnega proračuna preveč podrejeno vsakokratnim političnim projektom ter v tem smislu tvegano za dolgoročne projekte (o tovrstni problematiki ste več odličnih člankov objavili tudi v vašem mediju). Zato smo namesto financiranja s strani Republike Slovenije zasebni partnerji raje zagotovili lastne vire.
5) Kako odgovarjate na očitke, da pri projektu neposredno sodelujejo podjetja, ki so med onesnaževalci oz. so povezana z njimi?
Prvič, prav vsi smo na žalost onesnaževalci oziroma obremenjevalci okolja. Zato je pomembno, da to miselnost čim prej korenito spremenimo in začnemo razmišljati pametno in krožno.
Drugič, projekt je namenjen oblikovanju in demonstraciji dobrih praks. Zato je nujno, da pri njem sodelujejo ravno podjetja, ki dejansko delujejo in ravnajo z odpadki. Ravno zaradi močnega demonstracijskega učinka je Evropska komisija tudi podprla projekt.
