Država ne namerava ugoditi zahtevku Petrola za poplačilo dobrih 51 milijonov evrov, ki jih največji naftni trgovec zahteva kot povračilo škode zaradi omejitve prodajne cene bencina.
Po informacijah, ki nam jih je potrdilo več virov, naj bi na vladi ocenili, da za izplačilo odškodnine Petrolu ni nobenega pravnega ali drugega temelja. Prav tako se krepijo dvomi v verodostojnost izračunov izgubljenega dobička, ki naj bi ga Petrol utrpel zaradi cenejše prodaje pogonskih goriv. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer včeraj za pojasnila ni bil dosegljiv. V Petrolu pa bodo pri zahtevanem plačilu vztrajali. Nadzorni svet, ki ga vodi Janez Žlak, sicer prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH), je namreč upravi naročil, naj "v nakrajšem možnem času izvede vse potrebne aktivnosti za povrnitev nastale škode".
Medtem agencija za varstvo konkurence (AVK) že preiskuje, ali sta Petrol in OMV pred včerajšnjimi podražitvami pogonskih goriv zlorabila svoj položaj tako, da sta namenoma prepočasi polnila rezervoarje pod bencinskimi servisi, zaradi česar je v nedeljo in ponedeljek praktično po vsej državi zmanjkalo bencina in dizla. Tudi včeraj, ko so že začele veljati višje cene goriva, naj bi naftni trgovci najprej poskrbeli za oskrbo bencinskih servisov na hitrih cestah in avtocestah. Torej izven mest, kjer ni regulacije cen, naftni trgovci pa lahko pogonska goriva prodajajo po bistveno višjih cenah.
Preberite še:
Razkrivamo: varuh konkurence v preiskavo naftnih velikanov
Je Petrolov zahtevek prenapihnjen?
Kot smo že poročali, je Petrol državi poslal prvega v vrsti zahtevkov, s katerim zahteva poplačilo 51,3 milijona evrov zaradi domnevne gospodarske škode in izgubljenega dobička. Nanaša se na obdobje med 15. marcem in 30. aprilom letos. Toda po ocenah poznavalcev naftnega trga je Petrolov zahtevek prenapihnjen. Na to naj bi opozarjali tudi nekateri v vladi. Petrol, ki ga vodi Nada Drobne Popović, je namreč v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvaril rekordnih 32 milijonov evrov dobička. Zdaj Petrol zaradi domnevne izgube, ki naj bi jo utrpel v polovico krajšem obdobju, zahteva kar 20 milijonov evrov več.
Pri tem velja opozoriti, da Petrol naftne derivate običajno kupuje več mesecev, tudi pol leta vnaprej, preden jih dejansko proda končnim uporabnikom. Veliki trgovci in dobavitelji energentov namreč te zakupijo vnaprej po točno določeni ceni. S tem se med drugim izognejo cenovnemu tveganju.
Aprila je tako Petrol prodajal naftne derivate, ki jih je kupil v začetku letošnjega ali celo konec lanskega leta. Takrat je bila njihova cena tudi do tretjino nižja kot danes, zato jih Petrol tudi ob omejitvi maloprodajnih cen ni mogel prodati z izgubo. Cena surove nafte tipa Brent, ki velja za referenčno na trgu, je konec lanskega leta presegla 80 ameriških dolarjev na sodček. Februarja letos, ob izbruhu vojne v Ukrajini, se je povzpela na 114 dolarjev, v zadnjih dneh pa se giblje med 110 in 125 dolarji.
Preberite še:
Kdo je ustvaril kaos na bencinskih servisih
Kaj je Počivalšek obljubil upravi Petrola
Vprašljive naj bi bile tudi pravne podlage za poplačilo. V Petrolu se bodo verjetno sklicevali na uredbo, s katero je nekdanja vlada Janeza Janše mesec dni pred aprilskimi volitvami omejila najvišje cene bencina (1,503 evra na liter) in dizla (1,541 evra). Z njo se je zavezala tudi, da bo "določila primerno nadomestilo podjetjem, ki jim ta ukrep povzroča občutno škodo".
Toda ministrstvo za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Zdravko Počivalšek, je ob novi uredbi o omejitve cen, ki jo je vlada sprejela v prvi polovici maja, ocenilo tudi njene javnofinančne učinke. Pri tem se je sklicevalo na podatke treh največjih naftnih trgovcev (Petrola, OMV in Mola). Ocena občutne škode, ki tem podjetjem nastaja zaradi najvišje dovoljene maloprodajne cene, je takrat znašala približno 30 milijonov evrov na mesec. To je skoraj 22 milijonov manj od zneska, ki ga je za 14 dni daljše obdobje zahteval zgolj Petrol.
Tudi zakon o kontroli cen ne navaja, da je država ob omejitvi cen v vsakem primeru dolžna poravnati celotno razliko med nižjo in tržno ceno blaga, na katerega se ukrep nanaša. Omenja le, da vlada v takšnem primeru "lahko določi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo".
Preberite še:
Prihajajo računi za predvolilna darila
Kdo je kriv, da so vozniki ostali brez bencina?
Na dan prihajajo tudi nove informacije o dogajanju v dneh pred podražitivjo cen pogonskih goriv. Kot poudarjajo na Petrolu, je goriva na bencinskih servisih zmanjkalo zaradi izjemno povečanega povpraševanja, ki ga niso mogli predvideti in nadomestiti. "Vse cisterne so delale z največjimi zmogljivostmi. Že sedem dni nazaj smo dobili napoved, da bo prišlo do povečanega povpraševanja in na to smo se pripravili," nam je včeraj zatrdil Klemen Piškur, direktor logističnega podjetja Klemen Transport, ki opravlja prevoze goriva za Petrol.
Toda poznavalci naftnega trga so nas včeraj opozorili na več nenavadnih dejstev. Do zdaj se tako nikoli ni zgodilo, da bi goriva zmanjkalo na vseh lokacijah hkrati – tudi po vsej Ljubljani, četudi Petrol tamkajšnje bencinske servise oskrbuje s skladiščem v Zalogu. Z ostalima dvema skladiščema - v Račah in na Serminu – logistično oskrbuje zahodno in vzhodno Slovenijo. Za Petrol dela več kot deset logističnih podjetij, njihove cisterne pa so na voljo 24 ur. Prav tako ni jasno, kako so brez goriva ostali manjši bencinski servisi, kjer ni tranzitnega prometa, cisterne pa jih običajno oskrbujejo na nekaj dni. Celotna logistika družbe je informatizirana. Na sedežu Petrola tako vsak trenutek vedo, koliko goriva je v posameznih rezervoarjih in cisternah.
Še več, dan pred podražitvami naj bi na nekaterih bencinskih servisih lepili listke na točilne postaje, da je zmanjkalo goriva. Zjutraj so jih odlepili, pri čemer naj vmes ne bi bilo nobene nove dostave goriva. To bi lahko dokazovali videoposnetki voznikov, ki so iz "praznih" točilnih postaj nemoteno točili gorivo. Tudi sicer je nemogoče, da bi vozniki točili gorivo iz rezervoarjev, v katerih je ostala le še "mrtva teža", ki lahko v rezervoarju velikosti 50.000 litrov znaša največ 1.500 litrov. V takšnih primerih, pravijo poznavalci, se ročka na točilni črpalki sama blokira in ne dela.
V skrajnem primeru pa bi lahko Petrol in OMV še vedno sledila odločitvi tretjega ponudnika, madžarskega Mola, ki je po informacijah s terena že v nedeljo omejil dovoljeno količino goriva za voznike, zaradi česar je bilo na njegovih bencinskih servisih še na voljo, ko ga je drugje že zmanjkalo.
