Trojček direktorjev, ki je od leta 2016 vodil Sportino, je razpadel.
Konec avgusta sta namreč vodstvo blejske družbe zapustila Žiga Čebulj, nekdanji ekonomski svetovalec v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja, in Simon Jereb. Med tremi direktorji, ki so na položaj prišli novembra 2016, v vodstvu Sportine ostaja le prvi finančnik Sašo Pušnik, dolgoletni zaupnik lastnika Bahtijarja Bajrovića. Jereb pa zdaj v podjetju opravlja funkcijo direktorja IT in logistike.
Gre za novo zamenjavo vodstva Sportine po slabih dveh letih, ko je položaj direktorice morala zapustiti Mateja Zavadlal. Na vprašanje, kaj so razlogi za odhod dveh direktorjev, včeraj v Sportini niso odgovorili. Čebulj se medtem ni odzival ne na telefonske klice ne na poslana kratka sporočila.
Danes pa je zdaj že nekdanji direktor pojasnil, da se je s Sportino razšel sporazumno, "po uspešni implementaciji strategije prestrukturiranja in strategije nadaljnje rasti podjetja". Ta je predvidela odpiranje novih trgovin, osvajanje novih evropskih trgov in novih digitalnih kanalov. Prav tako so uspešno implementirali projekte digitalne transformacije na praktično vseh poslovnih področjih in funkcijah, vse tako kot je bilo dogovorjeno ob začetku sodelovanja, je povedal Čebulj.
Skupina je v obdobju od 2015 do 2017 dosegla rast prihodkov in denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), v lanskem letu pa ustvarila najboljši poslovni rezultat od začetka krize, odprla preko 60 novih trgovin, zaposlila preko 250 ljudi in bistveno zmanjšala stopnjo zadolženosti, je še dodal.
Svetovalec predsednika, ki je pozneje pomilostil lastnika
Čebulj je bil sicer pred prihodom v Sportino višji svetovalec v družbi Pristop in svetovalec na ministrstvu za finance, ko ga je vodil Franc Križanič.
Še prej, leta 2008, je Čebulj po volilni zmagi Socialnih demokratov (SD) postal svetovalec za gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja.
Isti Pahor je nato leta 2015 kot predsednik republike podpisal ukaz o pomilostitvi Čebuljevega delodajalca Bajrovića, ta se je s specializiranim državnim tožilstvom dogovoril o priznanju krivde za ponarejanje listin v zadevi Bavčar-Šrot.
Lani, pred volitvami za predsednika republike, je Pahor pojasnil, da je "obsojeni (Bajrović, op. a.) kazensko sankcijo v celoti prestal". "S pomilostitvijo so mu predčasno izbrisali sankcijo iz kazenske evidence, kar je minimalni poseg v izvršitev kazni", je takrat dejal Pahor.
Sportina povečuje prihodke
Sportina je sicer v zadnjem obdobju močno okrepila obseg poslovanja. Njeni prihodki od prodaje so se od leta 2015 povečali za več kot polovico na 68 milijonov evrov.
Razloge za visoko rast je mogoče iskati predvsem v (vele)prodaji tekstilnih izdelkov odvisnim družbam v državah jugovzhodne Evrope. Sportina ima med drugim družbe na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Avstriji.
Najbolj je poskočila prodaja odvisni družbi v Zagrebu, ki je od ljubljanske Sportine lani odkupila že za skoraj 20 milijonov evrov blaga. Svoji družbi v Beogradu pa so prodali že za nekaj manj kot devet milijonov evrov izdelkov.
V začetku lanskega leta so odprli tudi prvo trgovino XYZ Fashion Store v Avstriji. Tej so dobavili za 1,6 milijona evrov blaga, financirali pa so jo tudi z 1,7 milijona evrov posojila.
V maloprodaji na domačem trgu je kljub dvigu optimizma med potrošniki in večji zasebni potrošnji dosegla borno rast. Prihodki od prodaje so se v zadnjih dveh letih zvišali za nekaj odstotkov na 22 milijonov evrov. Po zadnjih podatkih imajo 34 lastnih poslovalnic v Sloveniji.
Zakaj je dobiček upadel
Kljub visoki rasti prodaje je dobiček Sportine lani strmoglavil z 2,4 milijona evrov na slabih 600 tisoč evrov. Za to je več razlogov:
- medtem ko so bili prihodki višji za 12 odstotkov, so se stroški blaga, materiala in storitev, ki pomenijo glavnino odhodkov, zvišali za 14 odstotkov. Stroški dela so bili višji za desetino;
- v letih 2015 in 2016 je Sportina imela večmilijonske dividende iz odvisnih družb, ki jih v lanskem letu ni bilo.
Tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je znižal za slabo desetino na tri milijone evrov. "Družba se je na dogodke na trgu odzvala z zniževanjem stroškov in novo tržno strategijo, ki vključuje močnejše trženje z outlet prodajalnami in pospeševanje prodaje cenejših blagovnih znamk," so v Sportini zapisali v letno poročilo.
Sportina je od leta 2014 v postopku preventivnega prestrukturiranja. Nekoliko lažje je zadihala tudi s sporazumom o finančnem prestrukturiranju, ki je podaljšal njihovo ročnost (večina se je iz kratkoročnih spremenila v dolgoročna), del teh pa ji je uspelo poplačati.
S Cipra vrnil devet milijonov evrov
V tem času je moral Bajrović odprodati številne nepremičnine na Bledu, ki jih je že pred časom moral prenesti na podjetje Novi Kondor. Kot zadnjo je prodal Vilo Prešeren, butični hotel na elitni lokaciji ob Blejskem jezeru.
Konec lanskega leta je imela Sportina za 12,5 milijona evrov finančnih obveznosti, povezanim podjetjem pa je odobrila za 18 milijonov evrov poroštev. Glede na načrte poslovanja bo Sportina zadnje znake insolventnosti odpravila v letu 2020. V letošnjem letu je bilo predvideno refinanciranje kratkoročnih obveznosti, s čimer bi med drugim poravnali zapadle poslovne obveznosti.
Že pred tem je Bajrovićevo ciprsko podjetje od bank odkupovalo terjatve do Sportine. Od Zveze bank, s katero ima Bajrović vrsto let odlične odnose, je tako prevzel za 1,78 milijona evrov terjatev.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
