Na ministrstvu za finance so potrdili, da bodo razdelali mogoče alternativne scenarije, po katerih bi Abanka ostala v (večinski) državni lasti. Pri Evropski komisiji bodo tako preverili možnost spremembe zavez iz leta 2013, po katerih mora Slovenija Abanko v celoti prodati najpozneje do sredine prihodnjega leta.
Abanko, ki ima v Sloveniji po kriteriju bilančne vsote 9,6-odstotni delež, zaveze že več let omejujejo pri poslovanju, upravljanju in kreditiranju. Državi ne sme izplačevati dividend, ima pa tudi prepoved prevzemov. Po odločbi Evropske komisije zaveze za Abanko veljajo do njene prodaje.
Kaj bo rekla Evropska komisija
To želijo na ministrstvu zdaj spremeniti. "Ministrstvo bo analiziralo veljavne zaveze, ki so bile dane Evropski komisiji, in razdelalo mogoče alternativne scenarije. Ovrednotilo jih bo z vidika pravil, ki urejajo državne pomoči, kot tudi iz širšega vidika, kaj bi posamezni scenarij pomenil za stabilnost finančnega sistema kot celote," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bertoncelj.
"Če se na strokovni ravni z direktoratom Evropske komisije za konkurenco (DG COMP) doseže uskladitev o spremembi zavez, je naslednji korak odločanje vlade o spremembi zavez in uradni predlog komisiji za takšno spremembo," so poudarili.
O tem predlogu bi nato odločala Evropska komisija, ki je v nekaterih primerih država že odobrila spremembe zavez, danih ob sanacijah posameznih bank z državnim denarjem. Leta 2015 je Portugalski dovolila odlog prodaje za Novo Banco, pozneje pa je isto dovolila tudi pri štirih italijanskih bankah.
Ameriško-madžarski spopad za Abanko?
Kot je znano, je Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, objavil razpis za prodajo 100-odstotnega deleža Abanke. Zanjo se zanima več interesentov iz tujine, med njimi na primer nemški Erste, ki ima v Sloveniji v lasti banko Sparkasse, srbska AIK Banka v lasti Miodraga Kostića in rovinjski Adris, ki že več let naskakuje Savo Re.
Po informacijah iz finančnih krogov sta največja favorita za nakup Abanke:
- ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki ima v lasti Novo KBM, k njej pa je pripojil še nekdanjo Poštno banko Slovenije (PBS) in KBS banko, nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija. Z nakupom Abanke bi geografsko pokril vse območje Slovenije, s čimer bi lahko nakup paketa teh bank ponudili komu od strateških lastnikov;
- madžarska bančna skupina OTP, ki se v zadnjih letih intenzivno širi v regiji, pred leti pa se je zanimala tudi za nakup Nove KBM. Največji lastnik OTP je z osmimi odstotki delnic madžarska energetska družba MOL. Banko vodi madžarski milijarder Sandor Csanyi, tesen prijatelj predsednika vlade te države Viktorja Orbana, ki ga je zadnji postavil tudi za šefa tamkajšnje nogometne zveze. Slovenija je edina država v regiji, kjer OTP ni prisotna. Avgusta letos je OTP odkupil poslovalnice in dejavnost Societe Generale v Bolgariji in Albaniji. Pred dnevi so Madžari k hrvaški OTP banki pripojili še Splitsko banko. Aprila pa ji romunska centralna banka ni odobrila nakupa Bance Romaneasca. Vstop Madžarov na trg je blokirala uradno brez pojasnil, neuradno pa zaradi preprečitve širjenja madžarskega vpliva na severu države.
SDH bo nezavezujoče ponudbe zbiral do konca leta, podpis pogodbe s kupcem pa načrtuje do 30. junija.
Ne želijo še ene prodaje pod pritiskom
Toda v vladi so se v zadnjem mesecu okrepila razmišljanja, da bi veljalo še pred prodajo Abanke z Brusljem znova sesti za pogajalsko mizo. Razlogov za to je več.
Prvi in najpomembnejši je slaba izkušnja z nedavno prodajo večinskega deleža Nove Ljubljanske banke (NLB). Pri tej je namreč država zašla v časovno stisko, zaradi česar je iztržila slabšo ceno. Za dobrih 59 odstotkov delnic banke je prejela 608 milijonov evrov, torej 51,5 za posamezno delnico, kar je le 68 odstotkov knjigovodske vrednosti. Končna cena delnice je bila 3,5 evra nižja od najnižje vrednosti razpona, ki ga je vlada Mira Cerarja še lani zavrnila kot prenizkega.
Po prodaji NLB računajo tudi na večjo pripravljenost Evropske komisije za morebitna nova pogajanja. Ta naj bi na ministrstvu vodili drugače kot v primeru NLB, ko so bila prepuščena bolj ali manj izključno nekdanji ministrici Mateji Vraničar Erman.
Kdo se bo pogajal v imenu države?
Kot smo neuradno izvedeli, želi minister Bertoncelj še pred začetkom pogajanj oblikovati strokovno močno ekipo, ki se bo ukvarjala z vprašanjem Abanke. To bi lahko pojasnilo, zakaj na ministrstvu v povezavi z alternativnimi scenariji po lastnih besedah "trenutno ne vodijo nobene aktivnosti".
Tretji razlog je povezan z razpravami, ali bi morala država po prodaji NLB v svoji lasti vendarle ohraniti katero od večjih bank. Na to je že sredi novembra v državnem zboru nakazoval državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, ko je govoril, da "je treba alternativni scenarij ovrednotiti tudi z vidika stabilnosti bančnega sistema".
Tej možnosti so močno naklonjeni tudi v Levici, ki je že takrat na državnozborskem odboru za finance pokušala preprečiti prodajo Abanke, a so poslanci predlog te stranke zavrnili.
Abanka je sicer v prvih devetih mesecih leta ustvarila 53,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 10 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se v okolju zelo nizkih obrestnih mer znižale za 18 odstotkov na 45 milijona evrov, čiste opravnine pa so bile približno tolikšne kot lani in so znašale dobrih milijonov evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
