Čakalne dobe so ena od ključnih težav slovenskega zdravstva. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, največji zdravstveni instituciji v državi, so najdaljše na ortopedski kliniki. Pacienti morajo na operacijo hrbtenice po redni poti čakati štiri leta. Čakalna doba za artroskopijo rame je tri leta, za isti poseg na kolku pa šest mesecev manj.
Skrajšanje čakalnih dob bo najpomembnejša naloga predstojnika ortopedske klinike. O tem, kdo bo zasedel položaj, bo vodstvo UKC Ljubljana, torej generalni direktor Janez Poklukar in strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar, odločalo v prihodnjih dneh. Po naših informacijah je med kandidati tudi dosedanji predstojnik Vane Antolič, ki ortopedsko kliniko vodi od leta 2008.
Toda njegova kandidatura odmeva v zdravstvenih krogih. Antolič je namreč eden od obtožencev v aferi Zlate palice, verjetno najodmevnejši preiskavi o sumih podkupovanja zdravnikov in drugih zaposlenih v nekaterih zdravstvenih zavodih v zadnjih letih. Obtožnica v zadevi je pravnomočna od lani spomladi. Sojenje se je začelo maja, Antolič pa krivde ne priznava.
23 tisoč evrov na račun društva
Afera Zlate palice je izbruhnila konec leta 2013. Takrat so kriminalisti v seriji hišnih preiskav po vsej Sloveniji iskali dokaze za sume, da so dobavitelji zdravstvene opreme in pripomočkov zdravnikom in zaposlenim v zdravstvenih zavodih ponudili nagrade v zameno za nakupe njihovih izdelkov. Podkupnine naj bi nakazovali na tekoče račune, ki so jih obtoženi prav za ta namen odprli v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem.
Antolič je obtožen jemanja podkupnin. Iz obtožnice izhaja, da je med letoma 2009 in 2013 kot predstojnik ortopedske klinike od podjetja Emporio Medical ob sklenitvi posla oziroma izdajo naročilnic zahteval plačilo 41 tisoč evrov v gotovini na račun Društva za razvoj ortopedije. Podjetje Emporio Medical je na račun društva do leta 2011 nakazalo približno 23 tisoč evrov, ki so po mnenju tožilstva "nedovoljena nagrada". Med letoma 2008, ko je vodenje klinike prevzel Antolič, in 2011 je podjetje z ortopedsko kliniko opravilo 886 tisoč evrov prometa.
Po letu 2011 podjetje ni več nakazovalo denarja na društvo. Antolič pa se je s podjetjem neuspešno dogovarjal o donaciji operacijske mize. Po podatkih iz kazenske ovadbe, ki jo je vložila nekdanja zastopnica podjetja Emporio Medical Urška Jurkovič, naj bi Antolič denar na podoben način zahteval tudi od drugih dobaviteljev.
Kaj pravijo na UKC?
Kako je torej mogoče, da je Antolič kot obtoženec zaradi korupcije zdaj v igri za nov mandat na čelu ortopedske klinike?
Na UKC so pojasnili, da "dosledno ukrepajo zoper vse zaposlene v skladu z določili delovnopravne zakonodaje, ki ureja tovrstno področje". Ker je Antolič v pravnem smislu nedolžen, dokler mu sodišče pravnomočno ne dokaže krivde, to posledično ne pomeni ovire niti za opravljanje vodstvene funkcije, je mogoče razumeti razlago UKC.
Toda pri tem velja poudariti, da Antolič ni zgolj eden od zaposlenih na kliniki. Še naprej želi namreč opravljati funkcijo, ki sama po sebi odpira pot korupcijskim tveganjem.
Kot predstojnik klinike ima namreč prvo in zadnjo besedo pri pripravi posameznih razpisov za dobavo opreme in protetičnih pripomočkov. Odloča o strokovnih standardih in predpisanih materialih, zato na njegove odločitve ne sme pasti senca dvoma. Za ničelno toleranco pri korupciji se zavzema tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
Ko izbruhne afera, nakazila usahnejo
Pred kriminalističnimi preiskavami leta 2013 je bil sicer Antolič član razpisnih komisij za javna naročila v UKC Ljubljana, a je bil nato s s teh funkcij razrešen. Toda Antolič ima po naših podatkih še vedno ključno vlogo pri pripravi razpisov na ortopedski kliniki. Ob pravnomočnosti obtožnice je moral zapustiti le funkcijo sodnega izvedenca za področje ortopedije.
Sam je ob izbruhu afere poudarjal, da "ni šlo za nobeno izsiljevanje donacij". Kot je razlagal, jih je podjetje Emporio Medical po lastni volji dajalo društvu.
Toda bilance razkrivajo, da so prihodki Društva za razvoj ortopedije po izbruhu afere upadali. Še leta 2014 jih je ustvarilo za dobrih 116 tisoč evrov, leta 2018 pa že za približno 46 tisoč evrov manj. Če je bilo v društvenem skladu pred petimi leti še za skoraj 200 tisoč evrov denarja, je znesek konec leta 2018 še komaj presegal 100 tisoč evrov.
Zakaj so se prihodki društva po izbruhu afere krepko znižali, če so mu dobavitelji denar, kot je poudarjal Antolič, nakazovali prostovoljno?
Antolič včeraj za pojasnila ni bil dosegljiv. Že pred leti pa je v dopisu zaposlenim poudaril, da "je šlo z moje strani za 'neke vrste beračenje'". "Na to smo navajeni in obsojeni predstojniki, ker želimo pridobiti dodatna sredstva za kliniko. (...) Premalo je denarja tako za vzdrževanje infrastrukture kot tudi za izobraževanje, še najbolj pa primanjkuje denarja za naložbe," je dodal.
UKC v bran praksi društev in donacij?
Pri tem je zatrdil, da "so bile donacije dokazljivo v celoti porabljene za adaptacijo neustrezne operacijske dvorane na ortopedski kliniki". Toda več virov z UKC nam je o tem v zadnjih dneh izrazilo precej dvomov. "V Antoličevem obdobju se je veliko vlagalo v 'lišpanje' zunanje in notranje podobe klinike, v manjša gradbena dela, malo ali pa skoraj nič pa v izobraževanje in razvoj," nam je dejal eden od sogovornikov.
Praksa, po kateri investicije v prostorih UKC financirajo društva, ki jim denar nakazujejo dobavitelji, očitno ne moti vodstva največje zdravstvene institucije v državi.
Iz UKC so nam namreč pojasnili, da je društvo za razvoj ortopedije v zadnjih letih omogočilo številne naložbe, ki so olajšale pogoje bivanja pacientov in delovne pogoje zaposlenih v UKC Ljubljana. "Med drugim adaptacijo operacijske dvorane, ki je omogočila večjo produktivnost in približno tisoč operacij več na leto," so poudarili na UKC. Toda pri tem brez odgovora ostaja vprašanje, zakaj dobavitelji denarja niso darovali neposredno ortopedski kliniki oziroma javnemu zavodu UKC, lastniku prostorov, v katerem deluje klinika.
Bi čakali 12 let na operacijo palca?
Tudi odgovornosti za daljšanje že tako dolgih čakalnih dob na ortopedski kliniki v vrhu UKC ne vidijo v vodstvu klinike. Glavni razlog za to je po njihovem premajhno število operacijskih dvoran. To naj bi potrdila analiza, ki sta jo skupaj opravila ministrstvo za zdravje in mednarodna svetovalna hiša AT Kearney. Ministrstvo je tako med ukrepe za trajnejšo rešitev uvrstilo dve novi operacijski dvorani, kar naj bi zadostilo povpraševanju do leta 2031.
Še leta 2016, ko so bile čakalne vrste krajše, so iz UKC medijem odgovarjali drugače. Takrat so priznavali, da je zmogljivosti za skrajšanje čakalnih vrst na ortopedski kliniki dovolj, saj da obstajajo tudi zunaj rednega delovnega časa, ob sobotah in nedeljah.
Ortopedijo je kot primer dolgih čakalnih vrst v nedavnem intervjuju za Planet TV navedel tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Najdlje, kar 12 let, se na ortopedski kliniki po redni poti (in v slovenskem zdravstvu na sploh) čaka na operacijo izkrivljenega nožnega palca. V zadnjih letih so se krepko podaljšale čakalne dobe za večino posegov.
Še leta 2016 je bilo treba na endoprotezo kolkov čakati dobrih 300 dni. Lani je bila realna pričakovana doba že skoraj enkrat daljša (580 dni). Pred štirimi leti so pacienti na prvi poseg oziroma pregled pri rekonstrukciji kolenske križne vezi čakali "le" 234 dni, torej slabih osem mesecev. Lani je pričakovana čakalna doba že presegla dve leti.
Čakalna doba za oba posega po pravilniku ne bi smela presegati enega leta. Enako kot pri spinalni fuziji ledvene hrbtenice, kjer je lani realna pričakovana čakalna doba znašala 970 dni, skoraj dva meseca več kot leto dni pred tem.
Vodi kliniko, žena pa ima ortopedsko ambulanto
Antolič je že vrsto let ena od tako imenovanih zdravniških "dvoživk". Ob tem, ko vodi ortopedsko kliniko v javnem zavodu, je bil od leta 1997 solastnik zasebne ortopedske ambulante Orthops, iz katere se je pred leti lastniško umaknil.
Edina lastnica ambulante, za katero dela več ortopedov iz UKC, je njegova žena. V Orthopsu samoplačnikom ponujajo preglede, vstavitve umetnega sklepa, artroskopijo, ortopedske posege, operacije hrbtenice ... Kot so nam pojasnili v UKC, ima Antolič eno soglasje za delo pri drugem delodajalcu, in sicer v Orthopsu.
V hkratnem delu v zasebnem sektorju ne vidi nič spornega. "Že zdrava pamet pove, da lahko zdravnik z licenco, potem ko je v delovnem času na kliniki izpolnil vse obveznosti, v prostem času dela, kar želi," je Antolič pred leti dejal v intervjuju za Finance. Antolič je še vedno delno zaposlen na medicinski fakulteti, kjer je predstojnik katedre za ortopedijo. Med letoma 2016 in 2018 je dobil za 109 tisoč evrov dodatkov k plači, s čimer je med najbolje plačanimi univerzitetnimi profesorji.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
