Tomi Rumpf, ki ga je njegov dober prijatelj in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek lani spomladi pripeljal za direktorja Zavoda za blagovne rezerve, se želi pred novim valom epidemije očitno umakniti na nov položaj.
Po naših informacijah se je namreč prijavil na razpis za glavnega izvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Rumpf naj bi bil eden od petih kandidatov za vodenje institucije, ki ima v lasti za več kot pol milijarde evrov nepremičnin, lastniških deležev v podjetjih in drugega premoženja. Med njimi sta tudi začasni glavni izvršni direktor DUTB Robert Rožič, ki je dolgoletni član SDS, in vodja oddelka upravljanja nepremičnin Andrej Lazar. Kdo vse se je prijavil, uradno ni mogoče izvedeti.
Preberite še:
Koalicijska vojna za skrite zaklade slabe banke
O imenovanju novega prvega operativca slabe banke, ki je v izključni lasti države, bo odločal upravni odbor DUTB, ki ga po novem vodi Franci Matoz, odvetnik predsednika vlade Janeza Janše. V njem sedijo še trije neizvršni direktorji: Alenka Urnaut Ropoša (NSi), Aleksander Lozej in Gregor Planteu, izbranec Zdravka Počivalška, ki si DUTB želi obvladovati zaradi projekta turističnega holdinga. Slaba banka je namreč lastnica šestih nekdanjih Istrabenzovih hotelov in laške Thermane, ki se bodo po načrtih združili v novi turistični konglomerat.
"Smrdi kot v hlevu kobilarne"
Pri odločanju o glavnem izvršnem direktorju bo šlo za novo epizodo kadrovskih bojev za obvladovanje DUTB, ki trajajo že pol leta. Kot je znano, je vlada februarja s položaja predsednika upravnega odbora razrešila Borisa Novaka. V ozadju naj bi šlo za razhajanja glede dogovora o prisilni poravnavi telekomunikacijskega operaterja T-2. Novaka je zamenjal Franc Dover (SDS), eden od izvršnih direktorjev pa je takrat postal Dimitrij Piciga, ki je med prvo Janševo vlado vodil novogoriški Hit. Toda tudi Piciga je moral sredi aprila oditi. Na položaj glavnega izvršnega direktorja je prišel Rožič, ki je neuspešno zahteval razrešitev drugega izvršnega direktorja Mateja Pirca. Zaradi tega je "počilo" tudi v upravnem odboru, iz katerega sta odšla Dover in neizvršni direktor Marko Tišma. Zamenjala sta ju Matoz in Planteu.
Rumpf je eden od kadrov, ki jim je do zdaj pod Janševo vlado uspevalo vse. Po izbruhu afere z zaščitno opreme ga je Počivalšek pripeljal za direktorja zavoda za blagovne rezerve, ki je zadolžen za nabavo zaščitne opreme. Na tem položaju je zamenjal Antona Zakrajška. Tik pred koncem prvega vala epidemije je Rumpf od največjih državnih dobaviteljev odkupil velike količine opreme, ki je zaradi zapletov s certifikati obtičala v skladiščih, in to po visokih cenah iz obdobja prvega izbruha covid-19 v svetu.
Preberite še:
Milijonsko oškodovanje pri zadnjih nakupih mask
Poleti sta zavodu spodletela dva razpisa za nabavo zaščitne opreme, že jeseni pa je Rumpf dokončno obračunal z žvižgačem Ivanom Galetom, ki je prvi javno spregovoril o političnih pritiskih na zavod in spornih poslih. Gale je ostal brez službe, Rumpfu pa je letos spomladi dobil poln mandat na položaju direktorja.
"Ko sem kmalu po prihodu Rumpfa sodelavca od doma z bolniške vprašal, kako je na zavodu, mi je ta odgovoril, da smrdi kot v hlevu kobilarne, med malico pa se s hrano davijo v smrtni tišini. Kasneje je Rumpf z mano obračunal z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)," je pred dnevi zapisal Gale. "Mojega bivšega sodelavca je menda vprašal, če bi bilo morda dobro, da me vržejo skozi okno (prostori so v 8. nadstropju)," je še dodal.
Rumpfu cvetijo zasebni posli
Rumpf je lani jeseni na vprašanje, zakaj je prevzel vodenje zavoda, odgovarjal, da je to storil "z željo in v skrbi za to, da državljani in državljanke Slovenije pridobijo zadostno količino zaščitne opreme". "Zato sem dal na razpolago svoje znanje in izkušnje za vodenje sistemov. Vedoč, da v kriznih trenutkih dobro funkcioniram, sem sprejel ta izziv in ga še vedno udejanjam," je v pogovoru za portal Domovina poudarjal Rumpf.
Preberite še:
Šefu blagovnih rezerv gre zasebni posel kot po maslu
Toda v tem času so mu dobro uspevali tudi zasebni posli. V času vodenja zavoda je postal tudi največji igralec na slovenskem trgu veterinarskih storitev. Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, v kateri ima Rumpf 51-odstotni lastniški delež, je namreč lani zmagala na javnem razpisu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki spada pod ministrstvo za kmetijstvo. Na njem so razdelili koncesije za opravljanje javne veterinarske službe za obdobje prihodnjih deset let. Rumpfovo podjetje je kot edino prišlo do treh koncesij: v domačem Šmarju pri Jelšah, Šentjurju in Celju. Z njimi pokriva ogromno območje s približno šest tisoč kmetijami, ki sega od Dobrne do meje s Hrvaško na Sotli.
To Rumpfovemu podjetju letno prinaša več sto tisoč evrov dodatnega javnega denarja. Še več, začelo je prevzemati še konkurente, ki so po razpisu ostali brez posla. Tako je kupilo Veterinarski center iz Celja, prejšnjega imetnika koncesije.
