Madžarska bančna skupina OTP je novi lastnik Nove KBM. Po naših informacijah bo za nakup druge največje slovenske banke dosedanjemu lastniku, ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management, plačala 900 milijonov evrov kupnine. Z nakupom bomo v Sloveniji dobili novo največjo bančno skupino, ki bo združevala Novo KBM, SKB banko in štiri nekoč samostojne banke: Abanko, Banko Celje, Raiffeisen in Poštno banko Slovenije.
Uradnih informacij o podrobnostih posla za zdaj ni mogoče dobiti. Tako ni jasno, kaj bo s 395 milijoni evrov bilančnega dobička Nove KBM, ki ostaja nerazporejen, in kako so se Madžari z Američani dogovorili o pokritju morebitnih obveznosti do nekdanjih obvezničarjev in delničarjev banke, če bi jih prisodilo sodišče. Posel bo dokončan po pridobitvi soglasij Evropske centralne banke (ECB) in varuha konkurence.
Po naših informacijah so imeli Američani na mizi ob madžarski še najmanj tri interesente: avstrijska bančna skupina Raiffeisen, italijanska Intesa Sanpaolo in belgijska KBC, ki je bila pred desetletjem lastnica NLB. Najkonkretnejši so bili pri OTP, saj je Slovenija za Madžare eden od ključnih trgov, za nakup Nove KBM pa so se potegovali že leta 2015. Američanom se je sicer s prodajo mudilo, saj ne ne gre prezreti, da gre za finančni sklad z odličnimi informacijami o dogajanju na trgih v prihodnje. Kljub temu so po ocenah naših sogovornikov v slabih šestih letih v Sloveniji uspeli potrojiti svoj vložek.
NKBM so pred petimi leti kupili za 265 milijonov evrov
Američani so večinski lastniki mariborske banke postali spomladi 2016, torej v času vlade Mira Cerarja. Dogovor o nakupu so s Slovenskim državnim holdingom (SDH) sklenili že slabo leto dni prej. 20-odstotni delež Nove KBM je prešel v roke Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Kupnina nikoli ni bila javno razkrita. Iz bilanc luksemburške družbe Biser Bidco, ki je bila do zdaj uradna lastnica Nove KBM, pa je razvidno, da so zanjo plačali 265 milijonov evrov. Za primerjavo: konec leta 2013 je država med sanacijo bank v Novo KBM vplačala 870 milijonov evrov kapitala.
To je pomenilo, da je država takrat banko prodala za le 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. Po tem kriteriju se je NKBM uvrščala na samo dno takratnih vrednotenj bank v območju evra in (jugo)vzhodni Evropi.
Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je Nova KBM od države kupila še Abanko, dotedaj tretjo največjo slovensko banko. Za to je plačala 444 milijonov evrov. Skupaj z zadržanim dobičkom je državi prodaja prinesla 511 milijonov evrov, torej dvakrat več kot prodaja Nove KBM. Tudi to je še vedno manj od vsote, ki jo je država v Abanko vložila med sanacijo bank. Takrat je vanjo vplačala 348 milijonov evrov, še dodatnih 190 milijonov evrov pa v Banko Celje, ki jo je takoj zatem pripojila Abanki.
V petih letih so Američani temeljito "počistili" Novo KBM: odpuščali so zaposlene, zapirali poslovalnice, digitalizirali poslovanje, pripajali manjše banke, prodajali delnice v različnih podjetjih in pakete slabih terjatev. V tem času so si iz banke izplačali za dobrih sto milijonov evrov bruto dividend, česar v zadnjih dveh letih zaradi prepovedi Banke Slovenije niso smeli početi. Samo lani je Skupina Nova KBM ustvarila 209 milijonov evrov čistega dobička.
V Biser Bidcu so vrednost lastniškega kapitala Nove KBM na zadnji dan lanskega leta ocenjevali na 990 milijonov evrov, razkrivajo bilance. Kupnino za slovensko banko bo sicer končala v davčnih oazah. Veriga podjetij, prek katerih so Američani do zdaj obvladovali Novo KBM, se je namreč končala na Kajmanskih otokih, kjer je Apollo konec leta 2019 ustanovil podjetje Biser Holdings. Apollo sicer upravlja s sredstvi ameriških institucionalnih vlagateljev, pokojninskih skladov, zavarovalnic, univerz ...
Kdo je novi največji slovenski bankir
S prodajo na slovenski bančni trg prihaja nov največji igralec - Sandor Csanyi, ki je predsednik uprave in solastnik OTP. Gre za drugega najbogatejšega Madžara, čigar premoženje so na Forbesovi lestvici ovrednotili na 1,1 milijarde dolarjev. Pred njim je le Lőrinc Mészáros, gradbinec iz kroga Viktorja Orbana. Od leta 1992 vodi banko OTP, ki postaja največja bančna skupina v regiji, ob tem pa je tudi lastnik skupine Bonafarm, največjega kmetijsko-živilskega konglomerata na Madžarskem. V Sloveniji ga ne zanimajo samo banke, saj se loteva tudi projekta izgradnje potniškega centra Emonika, gradnje nove železniške in avtobusne postaje s hotelom in nakupovalnim središčem v središču Ljubljane.
Največji posamični lastniki OTP so madžarski energetski velikan MOL, ki ima v lasti 8,6 odstotka delnic, skupina Kafijat v lasti ruskega oligarha Megdeta Rahimkulova, luksemburška družba Opus Securities in francoska zavarovalna skupina Groupama. Csanyi sicer na Madžarskem že nekaj časa ne velja za osebo iz najožjega kroga predsednika vlade Viktorja Orbana, saj se je z njim že pred leti razšel.
Prav zaradi tega Orbanov krog že nekaj časa snuje ustanovitev madžarskega bančnega holdinga, ki bo z združitvijo MTK, MKB in več drugih bank postal druga največja bančna skupina v državi. S tem želi Orban oslabiti moč OTP. Eden ključnih ljudi pri tem projektu je oligarh József Vida, ki je v Sloveniji lastnik Planet TV, od Telekoma Slovenije pa želi kupiti še hčerinsko podjetje TS Media, ki izdaja portal Siol.net.
