Vodilni menedžerji državnih podjetij so očitno našli nov obvod okrog tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki že več kot desetletje omejuje njihove prejemke.
Danes tako razkrivamo primer Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ene od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki ima v lasti Dravske elektrarne, Soške elektrarne, Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje. Od jeseni 2020 jo vodi Viktor Vračar, ki ima 12.600 evrov bruto mesečne plače. Lani je za vodenje HSE skupaj prejel 76.500 evrov neto, za opravljanje vseh funkcij v skupini pa več kot 200.000 evrov bruto. Toda Vračar ima na voljo še službeno kartico, ki mu omogoča, da ob svojih prejemkih na mesec porabi še dodatnih 4.000 evrov.
Pri tem še zdaleč ni edini. Po naših zanesljivih informacijah ima namreč službeno kartico več kot deset vodilnih menedžerjev HSE: ob treh članih poslovodstva še vsi izvršni direktorji, nekateri vodje služb in drugi visoki uslužbenci. Skupaj lahko na mesec porabijo skoraj 40.000 evrov, letno torej približno pol milijona evrov. "Sredstva so prvenstveno namenjena pokrivanju stroškov, povezanimi s službenimi potmi, in niso namenjena temu, da se dejansko na mesečnem nivoju tudi porabijo," poudarjajo na HSE.
Koliko tega denarja so vodilni menedžerji holdinga dejansko porabili, za zdaj ni znano. Za te podatke smo včeraj zaprosili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Preberite še:
Prihaja energetska kriza, uprava HSE pa želi višje plače
Kdo vse ima službene kartice na HSE
Toda v vsakem primeru število upravičencev do službenih kartic v HSE raste. Še nekaj let nazaj so jih lahko po naših podatkih uporabljali le člani poslovodstva. Viktor Vračar, Uroš Podobnik in Marko Štrigl lahko tako na službenih poteh mesečno porabijo vsak po 4.000 evrov na mesec. To je še vedno 1.000 evrov manj od rekorderja na HSE - vodje nabave Boruta Klobučarja, ki lahko s službeno kartico mesečno porabi do 5.000 evrov.
Po 2.500 evrov na mesec lahko porabijo vsi izvršni direktorji. To so Matjaž Eberlinc, Marko Bahor, Urška Gašperlin, Borut Kozan, Simon Urbancl, Kristina Rovše in Mojca Podobnik. Najmanj, po 1.000 evrov, na mesec pripada Ervinu Renku, direktorju družbe HSE Invest, sicer donedavnemu prvemu nadzorniku Pošte Slovenije, in Saši Podlogar Žnidaršič, ki je na HSE zadolžena za spremljanje energetske politike in evropskih zadev. V holdingovi krovni družbi je konec lanskega leta delalo 214 ljudi. To pomeni, da ima pravico do porabe denarja s službene kartice vsaj pet odstotkov zaposlenih.
Preberite še:
Ne le Tatjana Bobnar, žico na meji podiral že Hojs
"Vsaka plačilna kartica ima v skladu z bančnimi pravili določen mesečni limit. Imetnik službene plačilne kartice je dolžan ob vsakem plačilu pridobiti izvirni račun ter ga opremiti s podatki, potrebnimi za nadaljnjo računovodsko obravnavo. To pomeni, da je vsako plačilo evidentirano, dokumentirano in sledljivo," so pojasnili na HSE.
Več sogovornikov iz različnih državnih podjetij je nad temi številkami izrazilo presenečenje. V enem od velikih podjetij, ki je enako kot HSE v izključni državni lasti, so nam tako pojasnili, da so do službene kartice upravičeni le člani uprave. Eden od vodilnih menedžerjev podjetja, ki je v večinski državni lasti, se je v pogovoru z nami tolikšnemu številu službenih kartic čudil.
Želijo si višje plače
Že prejšnji teden smo sicer poročali, da si v vrhu HSE želijo višjih plač. Člani poslovodstva so namreč na zadnji junijski seji nadzornemu svetu predstavili analizo, ki naj bi dokazovala, da so njihove plače primerjalno nižje kot v vodstvih drugih državnih energetskih podjetij. "Na željo nadzornega sveta HSE so strokovne službe HSE pripravile informativno primerjavo z drugimi panogami in s primerljivimi družbami v Republiki Sloveniji," so pojasnili na HSE. Predsednik nadzornega sveta HSE Franc Dover nam je dejal, da o prejemkih niso sprejeli nobenega sklepa ali odločitve.
Vse to se dogaja v času, ko cene elektrike na evropskih borzah dosegajo nove rekorde, domače hidroelektrarne pa zaradi pomanjkanja vode proizvajajo precej manj od načrtov. Po naših podatkih je poslovanje skušine HSE zaskrbljujoče. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je poslovala z negativnim denarnim tokom v višini dobrih 26 milijonov evrov.
V tem času je zaradi pomanjkanja vode v rekah proizvedla le 1,9 gigavatnih ur električne energije. To je 13 odstotkov manj od načrtov. Izpad poceni vodne energije so zato v skupini HSE, ki je imela na zadnji dan lanskega leta za 642 milijonov evrov dolga, nadoknaditi z nakupi precej dražje električne energije na trgu, ki jo kupcem dobavlja po vnaprej določenih cenah.
V HSE sicer poudarjajo, da "so v času delovanja obstoječega poslovodstva izvedli vrsto projektov, ki so bili izjemno dolgo na tako imenovani mrtvi točki, in uspešno uvedli vrsto izboljšav učinkovitosti rednega poslovanja". "Izpostavimo lahko poravnavo z družbo General Electric za investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), vstop na trg prodaje električne energije končnim kupcem z nakupom večinskih deležev v družbah ECE in Energija Plus, reorganizacijo sektorja trgovanja in vstop na plinski trg, realizacijo investicij v največji dve sončni elektrarni v Sloveniji (Prapretno in Zlatoličje), pripravo vrste novih projektov na področju obnovljivih virov ...," so pojasnili v HSE.
