Na celjskem sodišču se je danes začela glavna obravnava na sojenju prvaku SDS Janezu Janši in še dvema obtoženima, ki jim tožilstvo očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri prodaji nekdanje Janševi parceli v Trenti. Toda nadaljevanje sojenja so v zadnjih dneh spremljali intenzivni napadi SDS na višjega državnega tožilca Boštjana Valenčiča, ki je vložil obtožnico.
Že v četrtek, 4. julija, ga je Janša na družbenem omrežju X, nekoč znanem kot Twitter, označil kot "specialca za prvorazredne". Isti dan je eden od anonimnih profilov objavil ime ulice, kjer naj bi prebival Valenčič. Gre sicer za profil, ki večkrat deli zapise Janše in njegovih privržencev, med drugim tudi neonacista Urbana Purgarja, ki trenutno prestaja zaporno kazen.
Nato se je v napade na Valenčiča vključila še spletna stran televizije SDS. Včeraj je pod oznako "eksluzivno" objavila članek o Valenčičevi soprogi z njenimi fotografijami. "Videti je, kot da gre vsaj za osebno vendeto tožilca proti Janši, če ne celo za višji tožilsko-sodniški konstrukt, ki ima povezave tudi z visoko politiko, saj je že nekaj časa jasno, da je pravosodje povsem ugrabljeno s strani globoke države," je mogoče prebrati v besedilu.
Takšni poizkusi javnih diskreditacij so sicer stalna praksa propagandnega aparata SDS v razmerju do kritikov in drugih ljudi, v katerih Janša in njegova stranka vidita nasprotnike. Že v preteklosti so v SDS napadali konkretne sodnike, policiste, uradnike in druge.
Preberite še:
Janši kaže dobro: še malo, pa bo zadeva Trenta zastarala
Zakaj nobena institucija ne stopi v bran tožilcu?
Toda pri napadih na Valenčiča izstopa dvoje. Prvič, njihov način. Ta se v ničemer ne nanaša na njegovo dosedanje delo, ampak izključno na njegovo zasebno življenje in najbližje. Njihov cilj je zbujanje občutka ogroženosti in javno sramotenje. Neznanemu avtorju enega od besedil na prej omenjeni spletni strani se je recimo zdelo vredno poudariti, da ima Valenčič tetovažo.
In drugič, Valenčiču do danes ni stopila v bran nobena od institucij, ki delujejo v pravosodju. Valenčič je sicer od leta 2022 predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije in eden glavnih borcev za njihov boljši materialni položaj.
Konec januarja letos je prav Valenčič javnosti pojasnjeval, kaj so razlogi za stavko, ki jo je podprlo 180 od 208 državnih tožilcev, katerih plače so vezane na sodniške. "Vlada vse do danes ni poskrbela za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, in to kljub 14-dnevnemu protestu sodnikov in napovedani stavki državnih tožilcev," je poudarjal. Maja letos pa je opozoril, da jim vlada ni poslala najnovejšega predloga interventnega zakona za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, s čimer "se ignorira tožilstvo, ki izvaja pomembno funkcijo pregona".
Preberite še:
Afera Trenta: izločili dokaze, obremenilne za Janšo
