V letu dni, odkar Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vodi Milan Krek, se je na njegovo delo usula vrsta kritik. Tudi v strokovnih krogih številni dvomijo o njegovi primernosti za vodenje te institucije v času epidemije. A drugačnega mnenja so v svetu zavoda NIJZ, v katerem imajo večino člani, ki jih imenuje vlada. Ti so namreč predlagali, da se Kreku izplača nagrada za redno delovno uspešnost.
Po predlogu sveta NIJZ, ki ga vodi zdravnik in specialist psihiater Rok Tavčar, bi Krek za delo v lanskem letu dobil 1.179 evrov dodatka za redno delovno uspešnost. To je pet odstotkov vsote osnovnih plač, ki jih je Krek prejel med lanskim julijem in decembrom. Krek je sicer vodenje NIJZ prevzel konec lanskega aprila, ko je v nemilost vlade padel dotedanji vršilec dolžnosti direktorja Ivan Eržen. Javno je namreč podvomil v smiselnost nekaterih ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa.
Krek tega denarja še ni dobil. Kot so nam pojasnili na NIJZ, mora s izplačilom soglašati še ministrstvo za zdravje. Svet NIJZ ga je sicer predlagal že na seji, ki je bila 18. marca. Na isti dan, ko je svet NIJZ predlagal dodatek, je Krek nastopil na vladni novinarski konferenci, kjer je napovedal nov epidemični val. Zakaj ministrstvo, ki ga vodi Janez Poklukar, v dveh mesecih Kreku ni odobrilo izplačila dodatka, še preverjamo. Če ga bo Krek dobil, bo po dobrem desetletju prvi direktor NIJZ, ki mu bo to po uspelo. Od leta 2010 je namreč veljal varčevalni ukrep, ki je omejela izplačilo redne delovne uspešnosti zaposlenim v javnem sektorju.
Preberite še:
Zakaj mora Milan Krek oditi
90.000 mrtvih in nevarna kresovanja
Krek je sicer v času vodenja epidemije "zaslovel" z nekaterimi ponesrečenimi izjavami in javnimi nastopi, zaradi česar ga je vlada vsake toliko časa umikala iz javnosti. Med prvim valom epidemije je dajal katastrofične napovedi o 90.000 mrtvih, svaril pred kresovanji in "prvomajskimi žuri, ki lahko privedejo do katastrofe", dajal nasprotujoče si izjave o nošenju mask in ob eni od sprememb navodil NIJZ celo priznal, da jih zaradi obširnosti še ni uspel prebrati.
Pred začetkom drugega vala je RTV Slovenija očital, da ne bi smela snemati gala prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), na kateri so bili vsi udeleženci brez mask. Oktobra, ko se je epidemija razmahnila, je brez zaščitne maske na bencinskem servisu točil gorivo, kar je pripisal lastni utrujenosti. Februarja je razlagal, da "število okuženih v zadnjih tednih sicer pada, a je opazna tudi rast". Nato je zatrjeval, da se bo po 15. februarju "lahko cepil vsak, ki bo to želel", saj takrat "glede cepiva ne bo več težav". To se ni zgodilo, saj cepiva še več mesecev ni bilo dovolj za vse.
Tudi pri delu NIJZ je v zadnjih mesecih prihajalo do zapletov, predvsem v odnosu z vlado. Pod Krekom je tako vladno strokovno skupino za covid-19 dvakrat zapustil prvi epidemiolog NIJZ Mario Fagangel. Krek ga nikoli ni javno zaščitil, nazadnje je to priložnost izpustil maja, ko je z njim javno obračunal nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. NIJZ je bil pri projektu cepljenja sprva zadolžen za distribucijo in logistiko cepiv. Nato je moral pod Kacinovim pritiskom celotno logistiko prenesti na podjetje Salus. Krek je molčal tudi, ko je Kacin sredi maja razglasil, da NIJZ zaganja kampanjo za promocijo cepljenja, čeprav ta teče že več mesecev.
Kot so sporočili z NIJZ, je Krek upravičen do izplačila redne delovne uspešnosti, ker je izpolnil kriterije iz pravilnika. Ti od direktorja javne institucije zahteva izpolnitev letnega načrta dela, pri čemer se pri odobritvi izplačila upoštevajo realizacija obsega programa, kakovost njegove izvedbe, razvojna naravnanost zavoda in zagotavljanje materialnih pogojev za delo. Omenjeni pravilnik je sicer začel veljati 11. marca. Že teden dni pozneje se je sestal svet NIJZ in Kreku odobril dodatek.
Preberite še:
Janša, Kacin in Beovićeva nam lažejo o cepljenju
