Iz policije so danes sporočili, da so na okrožno državno tožilstvo v Celju vložili kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja.
Po naših informacijah gre za Mirka Tuša, lastnika trgovske verige Tuš, njegovo soprogo Tanjo Tuš in enega od nekdanjih direktorjev družbe iz skupine Tuš.
NPU Mirku Tušu očita, da je skupaj s soprogo Tanjo Tuš pridobil 29 milijonov evrov premoženjske koristi pri prenosu blagovnih znamk Tušmobila izven dosega upnikov na podjetje v Hongkong, s čimer je zlorabil svoj položaj.
Sporni prenos blagovnih znamk Tušmobila
Kot smo poročali, je Mirko Tuš dolgo časa odlašal s prodajo mobilnega operaterja in zavračal ponudbe, ki jih je ocenjeval kot prenizke. Leta 2014 se je o prodaji dogovoril s Telemachom, ta je za Tušmobil plačal 110 milijonov evrov.
Pozneje so banke, ki so prejele večino kupnine, izvedele, da se je Mirko Tuš vzporedno s Telemachom dogovoril še za prodajo Tušmobilove blagovne znamke, ki je bila na njihovo začudenje v lasti zakoncev Mirka in Tanje Tuš.
Čeprav jo je Telemach kmalu po prevzemu ugasnil, je zanjo plačal 29 milijonov evrov. Posel je bil sklenjen v Luksemburgu, kjer se konča lastništvo Telemacha, prejemnik sredstev pa naj bi bilo podjetje Middlesbor iz Hongkonga.
Preiskava NPU je pokazala, da je podjetje v prikriti lasti zakoncev Tuš.
Pozneje sta lastništvo podjetja iz Hongkonga in s tem blagovnih znamk prenesla v Luksemburg. "To sta storila z namenom, da s pranjem denarja zakrijeta ali poskusita zakriti njegov izvor in da se zakrijejo sledovi izvora ter onemogoči identifikacija imetnika tega premoženja," so danes sporočili iz policije.
NPU je oktobra lani pri Mirku Tušu opravil tudi hišne preiskave.
Kriminalisti so iskali dokaze za utemeljitev suma kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter pranja denarja. Skupina Tuš naj bi bila po ugotovitvah policije oškodovana za 19 milijonov evrov.
V začetku letošnjega leta, ko smo odgovorne v skupini Tuš prosili za komentar kriminalistične preiskave spornih prenosov blagovnih znamk, so nam odgovorili: "Blagovna znamka, o kateri sprašujete, je priimek g. Mirka Tuša. Dodaten komentar se zdi nepotreben."
Zakaj je odtujitev sporna
Kriminalisti preiskujejo tudi sporno prodajo blagovnih znamk Engrotuša.
Banke upnice že dlje časa prodajajo svoje terjatve do skupine Tuš, njihov kupec pa bi z njihovo pretvorbo v kapital postla novi lastnik tretje največje trgovske verige v državi. A Mirko Tuš je s sporno odtujitvijo blagovnih znamk Engrotuša v roke dobil vzvod, s katerim lahko novemu lastniku Skupine Tuš povzroči nemalo težav.
Lastništvo blagovnih znamk mu namreč omogoča, da lahko:
- novemu lastniku trgovin prepreči uporabo blagovne znamke Tuš,
- od njega zahteva visoko nadomestilo oziroma odškodnino za njeno uporabo ali
- postavlja različne zahteve: ali po solastniškem deležu ali za to, da ostane na položaju direktorja.
Sume kaznivih dejanj so lani naznanile prav SID Banka, Gorenjska banka in NLB, večje upnice skupine Tuš.
Blagovne znamke prenesel izven dosega rok upnikov
Kot smo razkrivali, sta zakonca Tuš že leta 2011 blagovne znamke Engrotuša prenesla nase.
Pozneje, ko so banke vse glasneje razmišljale o tem, da bi iz Engrotuša odslovile Mirka Tuša in tretjo največjo trgovsko verigo v državi prodale, pa sta se zakonca Tuš odločila za nov manever.
Leta 2016 sta v Hongkongu, nekdanji britanski koloniji na Kitajskem, ustanovila podjetje Tus Global Group, na katerega sta prenesla blagovne znamke Engrotuš, med njimi ključno blagovno znamko Tuš.
S tem sta zakonca Tuš v kot spravila ne le banke, ki so njun trgovsko-zabaviščni imperij kljub prezadolženosti več let ohranjale pri življenju, ampak tudi bodočega lastnika trgovin, ki mu bodo banke prodale delež.
Tušu že sodijo zaradi Tušmobila
Tušu sicer že sodijo zaradi sporne dodelitve brezplačnih radijskih frekvenc Tušmobilu, pri kateri mu očitajo podkupovanje nekdanjega direktorja agencije Agencije za komunikacijska omrežja (Akos) Tomaža Simoniča.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net