Madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbanu, njegovemu češkemu kolegu Andreju Babišu, hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću, srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in drugim državnikom, ki so obiskali strateški forum na Bledu, so slovenski gostitelji danes zavrteli tudi promocijski film slovenskega predsedovanja EU.
Njegov avtor je režiser Mitja Okorn, premierno pa je bil prikazan na proslavi ob dnevu državnosti. Sedem minut dolg film je naletel na mešane odzive. Na slovenski desnici so film pospremili z navdušenjem. Predsednik vlade Janez Janša je Okorna javno pohvalil. 8. julija je tudi osebno sprejel Okorna, razkrivajo podatki o obiskih v njegovem kabinetu, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Drugi odzivi pa mu niso bili tako naklonjeni. V filmu, s katerim je Slovenija obeležila 30. obletnico osamosvojitve, namreč lahko vidimo nekdanjega poljskega predsednika Lecha Waleso, Winstona Churchilla in prebivalce baltskih držav, ne pa dogodkov ali ljudi, ki so imeli pomembno vlogo pri slovenskem približevanju EU.
Tako ni mogoče zaslediti enega samega kadra Janeza Drnovška, ki je desetletje predsedoval več slovenskim vladam, Antona Ropa, ki je s tedanjim predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem pred 17 leti na meji med Goricama slavil vstop v EU, ali Andreja Bajuka, ki je vodil ministrstvo za finance v času slovenskega prevzema evra. Edina slovenska politika, ki nastopata v videu, sta Janša in pokojni Jože Pučnik. V filmu so kadri iz Berlina leta 1945, ne pa tudi iz slovenskih mest. Okorn je kritike komentiral z besedami, da "ljudi ne deli na leve in desne", a s filmom je storil prav to.
Video si oglejte na spodnji povezavi:
Zdaj je jasno tudi, koliko je film stal. Vladni urad za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija, je tako produkcijskemu podjetju Pales v lasti družine Okorn, med junijem in avgustom skupaj nakazal 44.600 evrov. To pomeni, da je bilo podjetje med največjimi prejemniki Ukomovega denarja v letošnjem letu. Namen plačil so bili drugi posebni materiali in storitve v okviru predsedovanja Slovenije EU. Pri projektu je sicer Okorn sodeloval s poljskim filmskim skladateljem Lukaszem Targoszem, ki je priredil glasbeno izvedbo Zdravljice, zapela pa jo je slovenska zasedba Perpetuum Jazzile.
Okorn je po prvencu Tu pa tam v letu 2004 kariero naredil na Poljskem. Ta je režiral odmevna filma Pisma sv. Nikolaju in Planet samskih. Leta 2017 je posnel tudi hollywoodski prvenec Leto življenja, ki je bil predvajan tri leta pozneje. "Vsi so mislili, da prihajam iz Poljske. Sem poljski režiser, saj mi je Poljska dala možnost, da izživim svoje sanje. Te priložnosti mi Slovenija nikdar ni dala. Resnično upam, da mi bo trenutna vlada priskrbela finančna sredstva za moj novi film. Takrat bom lahko končno tudi rekel, da sem slovenski režiser," je Okorn sredi julija povedal v intervjuju za katoliški portal Aleteia – že po tem, ko se je tudi osebno srečal z Janšo.
Kot je konec junija pojasnil Okorn, je filmček prva videla njegova družina, nato ga je še "testiral na ljudeh, na levih in desnih, nihče se ni pritoževal". "Nekateri pa se bodo vedno pritoževali, ker konec koncev ne moreš v osem kitic dati celotne zgodovine Slovenije in vseh, ki so za to zaslužni. Vse štiri mesece, ko smo delali filmček, sem se pritoževal, zakaj France Prešeren ni napisal 20 kitic, da bi lahko notri dal na primer Leona Štuklja in vse druge zaslužne. A na koncu dneva je nasmeh Tine Maze, ki je notri, lahko nasmeh za vse ljudi, ki so bili zaslužni za vse, kar se je Sloveniji zgodilo," je dejal Okorn.
