Kaj se skriva v ozadju napada SDS na ustavno sodišče

"Gre za obstoj vlade."

Tako je predsednik vlade Marjan Šarec decembra lani napovedal sprejetje Zakona o izvrševanju proračuna in rebalansa za leto 2019. Tej izjavi so sledili burni tedni. Nervoza je bila velika. Brez sprejetega proračuna, ki je temelj delovanja države, bi Šarčeva vlada skoraj zagotovo padla.

Pri teh poskusih je bilo največje orožje opozicije sklicevanje na ustavo. Najprej sta januarja SDS in NSi vložili ustavno obtožbo proti Šarcu, ker da njegova vlada ni upoštevala odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Nato sta vladi očitali, da s proračunom krši fiskalno pravilo, zapisano v ustavo. Ko je državni zbor marca po vetu državnega sveta ponovno sprejel paket proračunskih dokumentov za leti 2018 in 2019, sta SDS in NSi na ustavno sodišče vložili še zahtevo za ustavno presojo.

Zahteva SDS v rokah Janševega najljubšega ustavnega sodnika

Proračunska fronta, s tem pa boj za "obstoj vlade", se je tako preselila na ustavno sodišče. Tam je zahteva pristala v rokah ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil med izbiranjem ustavnih sodnikov leta 2017 favorit SDS. Njegova dolgoletna povezanost s to stranko odpira vprašanje, ali bi se moral iz odločanja o tej zadevi izločiti.

Na ustavnem sodišču so namreč potrdili, da je sodnik poročevalec v zadevi, ki so jo vložili poslanci SDS in NSi, prav Klemen Jaklič. To pomeni, da bo v isti zadevi pripravil gradivo, o njej poročal na seji, usmerjal razpravo, komuniciral s strankami, pripravil prvi osnutek odločbe in nato še drugi osnutek, ki bo skladen s stališči na seji.

Vse strokovne podlage za odločanje o ustavnosti proračunskih dokumentov, ki so odločilni za obstoj Šarčeve vlade, bo tako spisal ustavni sodnik, ki do nje – milo rečeno – ne skriva nenaklonjenosti. Slovenijo v javnih izjavah označuje za "totalitarno greznico", v Janezu Janši pa vidi "največjo osebnost slovenske zgodovine".

Klemen Jaklič in SDS – leta skupne zgodovine

Jakličeve povezave s SDS krepko presegajo vrednostno ali načelno simpatiziranje z njenimi stališči. Že vrsto let je kandidat stranke za različne funkcije, pred imenovanjem za ustavnega sodnika pa se je redno vključeval tudi v dnevno politiko. Poročali smo že, da:

• je SDS Jakliča leta 2006 imenovala v nadzorni svet RTV Slovenija,

• 

  je Jaklič vrsto let sodeloval s "civilnodružbenimi" vejami SDS. Njenemu nekdanjemu ideologu Petru Jambreku je pomagal pri pisanju pravnih mnenj o smiselnosti večinskega volilnega sistema. Kandidata SDS in drugih pomladnih strank Franceta Arharja je podprl pred volitvami za župana Ljubljane. Govoril je na protestih proti "krivosodju" v zadevi Patria,
• je SDS leta 2015 podprla tudi Jakličevo neuspešno kandidaturo za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).

Kaj pravijo na ustavnem sodišču

Bi se moral Jaklič zaradi povezanosti s SDS iz odločanja o proračunski zakonodaji izločiti? In če, zakaj se ni? Na ustavnem sodišču so pojasnili, da izločanje sodnika ureja zakon. Ta določa, da lahko ustavno sodišče o posamezni zadevi sodnika izloči "ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči". Razloge za izločitev mora posamezni sodnik sporočiti predsedniku ustavnega sodišča.

Iz tega izhaja, da Klemen Jaklič ni predlagal svoje izločitve pri odločanju o proračunski zakonodaji. Toda vsaj po kriterijih, ki jih je Jaklič sam skušal uveljavljati na ustavnem sodišču, dilem o njegovi izločitvi ne bi smelo biti.

Dvojna merila Klemna Jakliča

Pred dnevi je ustavno sodišče razveljavilo Zakon o tujcih, ki je določal precej strožje pogoje za pridobitev azila v Sloveniji. Med devetimi ustavnimi sodniki je odločitvi edini nasprotoval Jaklič. V ločenem mnenju je napadel drugega ustavnega sodnika, Mateja Accetta, ki mu je poleg "pritiskov in laganja" očital tudi politično okuženost.

Natančneje, Accettu je očital sodelovanje pri pripravi predvolilnega programa SMC, zaradi česar bi se moral po njegovem že v preteklosti izločiti iz odločanja o referendumu o drugem tiru Divača–Koper. To se ni zgodilo, ker je Accetto zanikal, da bi kadarkoli sodeloval s SMC. Na Accettovo stran je stopil tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez.

V jedru očitkov proti Accettu je bilo dopisovanje z bodočimi vodilnimi člani SMC pred ustanovitvijo te stranke spomladi 2014. Accetto, ki je takrat služboval na Portugalskem, si je z Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom izmenjal nekaj sporočil, v katerih je predstavil svoje poglede na zunanjo politiko Slovenije. Pred dnevi je Accetto zanikal, da bi bil kadarkoli član SMC, ne pa tudi "dobrega osebnega znanstva" s Cerarjem.

Je bil Matej Accetto le sredstvo, ne pa cilj?

V vsakem primeru je šlo za stike, ki se v primerjavi z Jakličevo vpetostjo v dnevnopolitični ustroj SDS zdijo benigni. Kar je morda najpomembneje, marca lani je Accetto pri odločanju o referendumu o drugem tiru glasoval za njegovo razveljavitev, torej v nasprotju s stališči SMC. Odločitev ustavnega sodišča je še isti dan pripeljala do Cerarjevega odstopa in pozneje do novih volitev.

Pri Jakliču je drugače. Njegove odločitve na ustavnem sodišču se v zadnjih dveh letih namreč domala vedno ujemajo s stališči SDS. Vse to Jaklič kot visoko inteligentni posameznik in dvojni doktor dveh elitnih mednarodnih univerz zelo verjetno dobro ve.

Zakaj se je torej odločil napasti Accetta, ki je Jakliča junija premagal na volitvah za podpredsednika ustavnega sodišča? Je bil cilj prisiliti ga v odstop, kar bi verjetno vrata v ustavno sodišče odprlo Verici Trstenjak, ki je drugače kot Acceto nazorsko bližje desni sredini? Sam "timing" in način napada, izpeljanega s pomočjo medijev iz kroga SDS, nakazujeta, da je šlo za dobro izpeljan manever. Če je bil cilj umazati ugled ustavnega sodišča, gre odgovor morda iskati v tednih, ki prihajajo.

Reševanje vojaka Kanglerja

Že danes bo namreč v državnem zboru začela delovati preiskovalna komisija, ki bo ugotavljala domnevne zlorabe in politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, zdaj pa tesnega političnega zaveznika Janeza Janše. Komisijo, sklicano na zahtevo državnega sveta, ki ga vodi Alojz Kovšca, bo vodil poslanec SDS Žan Mahnič.

Zahtevo za sklic preiskovalne komisije že ves čas spremljajo kritike, da bi lahko državni zbor s takšno preiskavo kršil ustavno načelo delitve oblasti. Pomenila bi lahko neposredni pritisk dela politike na delo kriminalistov, tožilcev in sodišča.

Je bila to prav možna intervencija ustavnega sodišča, ki bi lahko delo komisije zaustavilo z začasno odredbo, razlog za preventivni napad na to institucijo?

Na vprašanje, ali z zaslišanjem Kanglerja hiti zaradi strahu pred ustavnem sodiščem, je Mahnič pred dnevi odgovoril, da bi bilo v tem primeru konec dela tudi vseh ostalih preiskovalnih komisij, ki jih trenutno vodijo poslanci. Med njimi recimo tudi tiste, ki preiskuje delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, ki je bila ustanovljena v času druge vlade Janeza Janše.

Proračunski zakon: so se Jakliču res uprli strokovni sodelavci?

Ustavno sodišče sicer o zahtevi za razveljavitev proračunske zakonodaje, ki so jo vložili poslanci SDS in NSi, še vedno ni odločalo, čeprav je zadevo označilo za "absolutno prednostno".

Na to je že julija opozoril vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. "Ker je pomembno vedeti, ali se bodo v naši državi na finančnem področju upoštevale pravne norme, ki so dane z ustavo in Zakonom o fiskalnem pravilu, upamo, da bo ustavno sodišče kot varuh ustavnosti in zakonitosti odločitev o proračunskih dokumentih sprejelo v doglednem času," je zapisal v pismu ustavnemu sodišču.

"Zadeva je v fazi priprave gradiv," so pojasnili na ustavnem sodišču. Ne le, da odločitve tudi danes, pol leta po vložitvi zahteve za ustavno presojo, še vedno ni. V tem času ustavnemu sodišču o zadevi ni uspelo niti razpravljati na seji.

Kje se torej zatika? Po naših informacijah je prišlo do zapletov pri gradivih, ki bi jih moral pripraviti sodnik poročevalec, torej Jaklič. Njegove usmeritve in utemeljitve naj bi bile v strokovnem smislu prešibke ali celo preslabe, zato naj bi se Jakliču uprli tudi nekateri strokovni sodelavci na ustavnem sodišču.

"Svetovalci ustavnega sodišča v konkretnih zadevah delujejo po navodilih sodnika in skupaj s sodnikom. Oni so strokovna podpora sodnikom in se ne izrekajo o ustreznosti ali neustreznosti gradiv," odgovarjajo na ustavnem sodišču.

Gre sicer za nevsakdanji zaplet. Več virov nam je namreč potrdilo, da strokovni sodelavci, ki pri pripravi gradiva upoštevajo pravne usmeritve ustavnih sodnikov, med njimi uživajo relativno visok ugled in da njihovo sodelovanje v veliki večini primerov teče brez težav.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net