Zdravstvena stroka že od prvega izbruha virusa opozarja, da so bili vsi epidemiološki ukrepi, vključno z zaporo države, namenjeni zaščiti najranljivejših skupin ljudi. To so starejši od 60 let in kronični bolniki. Ko se je konec lanskega leta po Evropi začelo cepljenje proti covid-19, je bilo zato logično pričakovati, da bodo te skupine ljudi imele prednost pred ostalimi. Toda v Sloveniji temu ni bilo tako.
Pri nas namreč o vrstnem redu cepljenja nikoli ni odločala zdravstvena stroka, ampak vladajoča politika, ki se je za nameček kar sama postavila v vrsto pred kronične bolnike in starejše od 60 let. Na eni strani tako še vedno s prvim odmerkom ni bilo cepljenih več kot polovica ljudi, starih od 70 do 74 let, kažejo zadnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Do zdaj je prvi odmerek cepiva prejel le vsak deseti prebivalec, star med 65 in 69 let. Na drugi strani so se že cepili poslanci, ministri, predsednik republike, župani, direktorji občinskih uprav in številni zaposleni v državni upravi – ne glede na njihovo starost.
Preberite še:
Kacin molči o milijonskem poslu z distributerjem cepiv
Ne stroka, prednostni seznam je določila politika
To se je lahko zgodilo, ker je vlada v začetku marca spremenila nacionalno strategijo cepljenja, krovni dokument, ki določa vrstni red. Do takrat je veljala prvotna strategija, sprejeta decembra, ko je ministrstvo za zdravje še vodil Tomaž Gantar. Njen vrstni red je bil jasen. Prvi so bili za cepljenje predvideni zdravstveni delavci ter oskrbovanci in zaposleni v domovih za starejše. Nato so prišle na vrsto osebe med 89. in 60. letom starosti. Sledili so kronični bolniki, policija, vojska, civilna zaščita in zaposleni v šolah in vrtcih.
Ključni kriterij je bila torej starost. Toda to nekomu v vladi Janeza Janše očitno ni bilo po volji. 23. februarja je vodenje ministrstva za zdravje prevzel Janez Poklukar. Teden dni pozneje je vlada sprejela novo, drugo različico strategije. Vrstni red za cepljenje se je čez noč spremenil. V ospredje so se pririnile nove skupine ljudi. Diplomati so tako dobili prednost pred osebami, starimi od 65 do 69 let. Pred kroničnimi bolniki in starejšimi od 60 let pa so prišli na vrsto člani vlade, poslanci, zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo nujne naloge, celoten urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema.
Kdo je sprejel to odločitev? "Ne, ta predlog ni bil podan s strani naše delovne skupine," nam je včeraj zatrdila Marta Vitek Grgič, nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri NIJZ, ki vodi eno od dveh strokovnih skupin, zadolženih za cepljenje. "Predvidevamo, da so predlog podali odločevalci," je odgovorila na vprašanje, kdo je po njenem vedenju predlagal spremembo strategije, ki je v prve vrste za cepljenje potisnila poslance, ministre, diplomate in druge.
Koliko ljudi po posameznih starostnih kategorijah je bilo po zadnjih podatkih cepljenih:
Preberite še:
Vplivna zdravnica kot edina zasebnica do cepiva za svoje
Kaj razkrivajo zapisniki sej
Več virov nam je potrdilo, da je šlo za politično odločitev. Da so bili diplomati uvrščeni takoj za posebno ranljivimi kroničnimi bolniki, je po naših informacijah uredil Jelko Kacin, državni sekretar v Janševem kabinetu in vladni koordinator cepljenja. Kacin, nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri zvezi Nato, se v javnosti še vedno predstavlja kot veleposlanik, kot donedavni vladni govorec za covid-19 pa je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Delovna skupina pri NIJZ se s tem predlogom ni strinjala. Kot je poudarila Marta Vitek Grgič, je namreč prednostne kategorije že pred tem določila posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ, ki jo vodi Bojana Beović. Mednje je uvrstila zdravstvene delavce, oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, starostnike po padajočem vrstnem redu starostnih skupin in osebe z določenimi kroničnimi obolenji.
Toda vlada ni upoštevala zdravstvene stroke. Člani obeh strokovnih skupin pri NIJZ so tako po naših informacijah za odločitev vlade, da med prednostne kategorije uvrsti tudi politike, zaposlene v državni upravi in druge, izvedeli že po tem, ko je bila nova različica strategije sprejeta. To potrjujejo tudi zapisniki sej posvetovalne skupine. Njeni člani o tem nikoli niso ne razpravljali ne odločali. Kljub temu so na ministrstvu za zdravje zatrdili, da odločitve glede spremembe strategije cepljenja sprejema vlada na podlagi mnenja posvetovalne skupine za cepljenje. "To je šlo mimo obeh skupin. To ni bila odločitev, sprejeta na podlagi zdravstvenih kriterijev. Nekdo je ocenil, da je za delovanje države nujno, če cepijo vse te skupine ljudi," nam je včeraj dejal sogovornik, dobro seznanjen z dogajanjem v zvezi s cepljenjem, ki je želel ostati neimenovan.
Vrstni red je ostal enak tudi po tem, ko je vlada 12. marca sprejela tretjo različico strategije. V poznejših dneh se je začelo cepljenje državnega vrha, ministrov, poslancev in drugih s prvim odmerkom cepiva proizvajalca AstraZeneca.
Iz zapisnikov je razvidno, da posvetovalna skupina NIJZ na čelu z Beovićevo tega ni problematizirala. Na seji 16. marca je recimo razpravljala o cepljenju posebej ranljivih kroničnih bolnikov, starih od 16 do 18 let. Strinjala se je, da se jih uvrsti med prednostne skupine in cepi s cepivom proizvajalca Pfizer-BioNTech. Na prednostni seznam so prišli v četrti različici strategije, sprejeti 24. marca. Ministri, poslanci, diplomati in nekateri zaposleni v državni upravi so bili tako že cepljeni s prvim odmerkom, ko so bili posebej ranljivi kronični bolniki, stari od 16 do 18 let, šele uvrščeni na prednostni seznam.
Kaj vse je še predlagala posvetovalna skupina za cepljenje
2. marca – "Poleg posebej ranljivih kroničnih bolnikov, ki se prednostno cepijo, se doda tudi stanje nosečnosti."
3. marca - Potrdila izbranih zdravnikov in specialistov o tem, da mora biti oseba cepljena z drugim cepivom, kot je zanjo predvideno, nimajo veljave.
16. marca – Odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, "naj se uredi tako, kot je to urejeno za obvezna cepljenja".
23. marca – S cepivom AstraZeneca se lahko cepijo tudi starejši posamezniki, ki želijo cepljenje opraviti čim prej.
23. marca – "Prizna se tudi cepljenje, opravljeno izven EU, z nekaterimi cepivi, ki jih ni odobrila Evropska agencija za zdravila (Sinovac, Sputnik V). Cepljenje proti Covid-19, ki je bilo opravljeno izven Slovenije, mora biti zabeleženo na ustreznem/uradnem dokumentu)."
Do cepiva hoteli tudi upokojeni zdravniki in duhovniki
Zapisniki sicer razkrivajo velik interes za preskakovanje vrst. Na isti seji so člani posvetovalne skupine obravnavali pobudo ene od zdravnic, da bi se prednostno cepili vsi upokojeni zdravniki. Strinjali so se, da so do tega upravičeni le tisti, ki še vedno občasno opravljajo svoje delo. Prednostno so se želeli cepiti tudi duhovniki in kateheti, a je posvetovalna skupina odločila, da lahko to storijo le v primeru, če "opravljajo pedagoško dejavnost v skladu s trenutno zakonodajo in če le to poteka v živo".
24. marca, je vlada sprejela novo, že četrto različico strategije cepljenja. V njej so kronični bolniki in osebe, starejše nad 60 let, na prednostnem seznamu spet uvrščeni pred poslance, ministre, župane, direktorje občinskih uprav ... Toda to ni bilo več pomembno, saj je večina naštetih do takrat že prejela prvi odmerek cepiva AstraZeneca.
Preberite še:
V bolnicah plačni rekordi, vi pa ne morete do zdravnika
Kdo so člani posvetovalne skupine za cepljenje
Gre za stalno skupino pri NIJZ, ki jo že od leta 2011 vodi dr. Bojana Beović. V njej so še:
- dr. Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo in redni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti.
- dr. Jasmina Klopčič iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke
- dr. Tea Stegne Ignjatović iz Zdravstvenega doma Ljubljana,
- dr. Tadej Avčin, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana,
- infektolog prof. dr. Milan Čižman,
- upokojena pediatrinja dr. Marijana Kuhar, nekdanja vodja službe za alergologijo in revmatske bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani,
- dr. Petra Svetina, vodja oddelka za tuberkulozo v Bolnišnici Golnik,
- dr. Nataša Toplak iz oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana,
- dr. Majda Troha iz šolske ambulante v Idriji.
