Franci Matoz je dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS. Predsednika vlade je zagovarjal v zadevi Patria. Zastopa ga v tožbah proti nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu in sociologu Rudiju Rizmanu. Branil ga je na sojenju zaradi žaljive objave na omrežju Twitter, usmerjene proti novinarkama RTV Slovenija, in vseh drugih zadevah. Leta 2011 je bil Matoz kandidat SDS za poslanca v Kopru, v obdobju Janševih vlad pa ga rada najemajo tudi državna podjetja.
Zdaj je Matoz postal še kadrovska izbira stranke za pomembne položaje v državnem gospodarstvu. Po naših informacijah je namreč kandidat SDS za člana nadzornega sveta Slovenskih železnic (SŽ). Njegovo ime naj bi se že znašlo na seznamu, ki ga v teh dneh usklajujejo vladne stranke.
O njegovem imenovanju bo formalno odločal Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, ki ga obvladuje Janševa koalicija. Nadzorni svet SŽ trenutno vodi direktor Elesa Aleksander Mervar, v njem pa od predstavnikov države sedijo še Tanja Bolte (SD), Adam Vengušt (LMŠ) in Aleksander Nagode iz SDH. Dva člana – Bojan Brank in Igor Zajec – sta preminula. Ob Matozu naj bi med nadzornike prišel še Saša Geržina (DeSUS). Kdo bodo ostali člani, za zdaj ni znano.
Prve pomembnejše posle v državnih podjetjih je Matoz dobil še v času prve Janševe vlade. Takrat ga je Luka Koper, ki jo je vodil pozneje obsojeni Robert Časar, sicer kandidat SDS za poslanca, izbrala za vložitev tožbo proti Brunu Koreliču. Leta 2011 je zastopal Franca Rosca, danes poslanca SDS, pri neuspelem izpodbijanju razrešitve direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroša Rotnika.
Sekira v med je Matozu padla po tem, ko se je Janša razšel z odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Prevzel je zadevo Patria, na kateri je pred tem v njeni pisarni delal Janez Stušek, danes direktor Sove, in vse ostale primere. Na zaslišanju pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) Janša ni znal prepričljivo pojasniti, kako je plačal 20.000 evrov stroškov sodnih taks. V času druge Janševe vlade je bil Matoz izbranec za vodenje skupščin največjih državnih podjetij. Pozneje je njegova odvetniška pisarna največ poslov ustvarila z Darsom, Skupino Novo KBM in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko.
V tem času je Matoz očitno postal eden večjih Janševih zaupnikov. Prihaja namreč v poslovni sistem, ki tradicionalno velja za eno od trdnjav SDS. Ključni vzvod moči stranke na SŽ so sindikati, v katerih ima glavno besedo član SDS Silvo Berdajs. Pomembna člana stranke sta tudi delavska direktorica SŽ Nina Avbelj Lekić in generalni sekretar poslovodstva Robert Rožič, ki ga je Janševa vlada že imenovala v nadzorne svete Darsa in podjetja 2TDK. Na čelu SŽ je že osem let Dušan Mes.
Matozovo imenovanje nakazuje tudi na kadrovska razmerja znotraj SDS v času tretje Janševe vlade. Na vse več ključnih položajev namreč prihajajo ljudje iz Janševega osebnega omrežja, ki niso nujno člani stranke. Julija je bil tako v kvoti SDS v nadzorni svet Krke imenovan ekonomist Matej Lahovnik, vodja svetovalne skupine za pripravo proti korona ukrepov. V nadzorni svet SDH pa je prišel davčni svetovalec Ivan Simič, ki mu je vlada pred tem zaupala vodenje sveta za debirokratizacijo.
